Šentjakob ob Savi, župnijska cerkev sv. Jakoba in arhitekt Jože Plečnik

Šentjakob ob Savi je naselje na robu Mestne občine Ljubljana. Spada v Četrtno skupnost Črnuče. Do tja se lahko zapeljemo z avtobusom LPP številka 21 in 12D. 

Naselje je dobilo ime po župnijski cerkvi sv. Jakoba. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1899, po velikem ljubljanskem potresu. Za ljubitelje arhitekta Jožeta Plečnika je obisk cerkve skoraj nujen. Notranjost krasijo dela, narejena po Plečnikovih načrtih za kaznilniško kapelo v Begunjah na Gorenjskem. Slednjo so novi povojni oblastniki barbarsko porušili, kljub temu da je bila kar dvakrat zaščitena kot kulturna dediščina. Sestram usmiljenkam, ki so vodile takratno Žensko kaznilnico, je uspelo rešiti majhen del umetnin in te je leta 1974 arhitekt Jože Kušar, malce po svoje umestil v župnijsko cerkev sv. Jakoba. Leta 1913 je cerkev poslikal, na Vrhniki rojeni slikar Simon Ogrin.

Čez cesto in mimo tovarne Belinka, na majhni vzpetini, stoji mogočni kmečki dvorec, zgrajen v drugi polovici 18. stoletja. Pod eno streho je združen bivalni in gospodarski del pa gostilna tudi, že od nekdaj. 😊

Plečnikov tabernakelj. Arhitekt Jože Kušar (1940, Ljubljana) je pri obnovi šentjakobske cerkve pogumno posegel v Plečnikove načrte. Tako je spremenil tudi tabernakelj. Odstranil je Pengovove kipe. Venec s križem, ki stoji na vrhu je bil del medeninaste vaze.  

Prezbiterij župnijske cerkve sv. Jakoba. Osrednji gigantski kip Jezusa je delo kiparja Franceta Goršeta (26. 9. 1897, Zamostec - 2. 8. 1986, Golnik)

Del nekdanje Plečnikove večne luči danes služi kot krstilnik. Tako si je zamislil arhitekt obnove Jože Kušar.

Originalen Plečnikov svečnik v katerega arhitekt obnove ni posegel. Mizica je delo domačega mojstra.

Plečnikov veliki lestenec v prezbiteriju in poslikava slikarja Simona Ogrina iz leta 1913. Lestenec ima v premeru štiri metre, 36 rubinastih steklenih posodic za žarnice, nosilne verige so potiskane s starokrščanskimi kristogrami.

Plečnikova vaza

Vitraj s podobo škofa Antona Martina Slomška

Križev pot, prva in druga postaja

Stenska luč. Plečnik, da ali ne, to je zdaj vprašanje 😊

Leta 1974 je arhitekt Jože Kušar po svoje uredil prezbiterij župnijske cerkve sv. Jakoba v Šentjakobu. Uporabil je nekaj Plečnikove opreme iz kaznilniške kapele v Begunjah na Gorenjskem, ki so jo uspele rešiti sestre usmiljenke. Čudovit tabernakelj, svečniki, vaza, del nekdanje večne luči služi kot krstilnica in ogromen lestenec. Veliki kip Kristusa je delo kiparja Franceta Goršeta. Ob njem so ohranjeni kipi iz stare šentjakobske cerkve.

Plečnikov lestenec, delo pasarskega mojstra Žmavca. Leta 1913 je cerkev poslikal, na Vrhniki rojeni slikar Simon Ogrin.

Novodobni stranski oltar sv. Štefana z ohranjenimi kipi stare, v potresu 1895 poškodovane cerkve.

Stranski oltar sv. Roka

Plečnikov lestenec krasi ladjo župnijske cerkve v Šentjakobu ob Savi.

Vitraj s podobo sestre usmiljenke in Plečnikov lestenec v cerkveni ladji.

Ena redkih Plečnikovih stvaritev, ki jih arhitekt obnove ni predrugačil, so svečniki. Oltarno mizo krasi čudovit prt z vezenimi gorenjskimi nageljni.

Orgle

Župnijsko cerkev sv. Jakoba v Šentjakobu ob Savi so zgradili po potresu leta 1895. Zgradili so jo leta 1899. Del starega zvonika so povišali. Cerkev je posvetil škof Anton Bonaventura Jeglič, rojen v Begunjah na Gorenjskem.

Križani na zunanji strani cerkve sv. Jakoba

Stara nagrobna plošča vzidana na zunanjo steno cerkve sv. Jakoba. Na njej je letnica 1780.

Stara nagrobna polkrožna plošča z listnatim ornamentom na vrhu in pokritima posodicama na dnu, vzidana na zunanjo steno cerkve sv. Jakoba.

Baldahin nad glavnim vhodom v cerkev sv. Jakoba in freska Srca Jezusovega nad njim.

Detajl umetelno izrezljanih lesenih vrat vhodnega portala.

Hiša ali postojanka, v kateri bivajo tudi sestre usmiljenke. Njihove prednice so bile med vojno pregnane iz Begunj. Od tam so rešile vsaj del Plečnikove dediščine, ko jo lahko danes občudujemo v cerkvi sv. Jerneja.

Kamnito znamenje ob poti proti cerkvi sv. Jerneja.

Naselje Šentjakob ob Savi spada v Mestno občino Ljubljana. Z vsemi kozolci vred. 💜

Gostilna Pečnikar. Podolžna hiša, zgrajena konec 19. stoletja, je bila sprva pritlična gostilna, kasneje so nadzidali še stanovanjski del. Ob gostilni stoji hišna kapelica.

Hišna kapelica sv. Družine ob gostilni Pečnikar

Sveta Družina. Detajl hišne kapelice.

Kapelica s kovinsko ograjo.

Kmečki dvorec zgrajen v obliki črke U. Nekdaj gostilna in tudi danes je v njem gostilna. Mogočna zgradba pod svojo streho združuje bivalni in gospodarski del. Zgradili so jo v drugi polovici 18. stoletja.

Osliček nujno potrebuje družbo. 💜

Na travniku.

Mačji lepotec, mladiček 💜

Črno beli mačji mladiček 💜

Vir:

Plečnikova dela za Žensko kaznilnico v Begunjah in njihova usoda po odhodu usmiljenk, Matjaž Ambrožič. Bogoslovni vestnik, 2019

brezmadezna.com, Slovenska družba Lazaristov

Register NKD

Hvala prijaznemu gospodu duhovniku, ki mi je odprl cerkev in mi razkazal Plečnikove umetnine.

Šmartno pri Litiji in novogotska cerkev sv. Martina

Šmartno pri Litiji je manjše naselje in središče istoimenske občine. V središču naselja je impozantna cerkev sv. Martina, ki je s svojo opečnato fasado in visokima zvonikoma, vidna daleč naokoli. Cerkev so postavili leta 1901. na prostoru starejše in za polovico manjše cerkve. Načrte je izdelal graški arhitekt Adolf Wagner. Med leti 1874. do 1883. je bil ljubljanski mestni inženir. Po njegovih načrtih je bila zgrajena tudi cerkev Srca Jezusovega na ljubljanskem Taboru. Gradbenik je bil Šved Gustav Tonnies (16. januar 1814. Stralsund, Švedska - 12. november 1886. Ljubljana), ki je že takrat vedel, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, zato se je v njej naselil in tudi sam, s svojim gradbenim podjetjem, prispeval k razvoju mesta. 😊

Cerkev sv. Martina je bila zgrajena in posvečena 15. septembra 1901. Do leta 1913. so jo opremili in poslikali. Oltarji, prižnica in ostala kamnoseška dela je opravil Feliks Toman. Veliki freski na stranskih stenah v prečni ladji sta izdelani na svež omet in sta delo ljubljanskega slikarja in restavratorja Antona Jebačina. Njegovo delo je tudi štirinajst postaj križevega pota, čudovita rastlinsko, cvetlična dekoracija in vitraji na oknih. Prava galerija v malem in vredna ogleda.

Sprehod po Šmartnem pri Litiji ni nič manj zanimiv kot sama cerkev. Staro vaško jedro v katerem se mešata stara in novejša arhitektura, nad vsem pa bdi, na manjši vzpetini, lep baročni dvorec v katerem domuje župnišče. 

Foto zgodba - Šmartno pri Litiji in neogotska cerkev sv. Martina:

Impozantna, opečnata, novogotska cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji. 15. septembra 1901. jo je posvetil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič.

Šmartno pri Litiji. Staro vaško jedro in opečnata, novogotska cerkev sv. Martina, ki je s svojima zvonikoma vidna daleč naokoli. Cerkev je bila zgrajena po načrtih graškega arhitekta Adolfa Wagnerja. Med leti 1874. do 1883. je bil ljubljanski mestni inženir. 

Nadstropna hiša na levi strani je bila šola, od leta 1876. do 1963. Po obnovi je bila v hiši pekarna Žito. Danes je v njej, med drugim tudi knjižnica

Šmartno pri Litiji. Nadstropna hiša, ki jo krasijo pilastri in kamniti portal nosi letnico 1853. V pritličju je Gostilna pri Gabrielu, v nadstropju je stanovanjski del.

Vogalni leseni gank v nadstropju Gostilne pri Gabrielu

Gostilna pri Gabrielu, čudovit kamniti portal z ornamenti. Na sklepniku je letnica 1853.

Šmartno pri Litiji. Visoko pritlična, pet osna hiška s stopniščem in kovano ograjo. Pokrita je z dvokapno streho, v osrednji osi je frčada. Najverjetneje iz prve polovice 20. stoletja. 

Šmartno pri Litiji. Lesen portal, vhod v gospodarsko poslopje

Šmartno pri Litiji. Baročni dvorec na manjši vzpetini, v starem vaškem jedru, je župnišče.

Detajl baročnega župnišča v Šmartnem pri Litiji

Obnovljeno gospodarsko poslopje iz prve polovice 20. stoletja. Spodnji del je zidan, zgornji je lesen. Pokriva ga dvokapna streha na čop.

Pritlična, sedem osna hiša s frčado je Gostilna pri Mačku. Obratuje že vse od leta 1906. in prehaja iz roda v rod. 

Rojstna hiša slovenskega dramatika, pisatelja in zdravnika Slavka Gruma. Rodil se je 2. avgusta 1901.

Šmartno pri Litiji. Društveni dom. V njem je od leta 1907. delovalo Slovensko katoliško izobraževalno društvo. V domu je bilo gledališče in knjižnica. Prirejali so različne športne dogodke, mladinske tabore in druge prireditve. Še najbolj živahno je bilo v domu med obema vojnama. (smartno.si)

Baročna kapela Ecce homo s kamnitim portalom, nišo na pročelju in zvonikom je bila postavljena v 18. stoletju. Danes jo ima v najemu pravoslavna skupnost.

Šmartno pri Litiji. Ikonostas, lesena z ikonami poslikana pregrada v kapeli Ecce homo, ki jo je najela pravoslavna skupnost.

Šmartno pri Litiji. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni stoji na pokopališču. Postavili so ga okoli leta 1920.

Šmartno pri Litiji. Staro gospodarsko poslopje je spremenjeno v lep gostinski lokal ob ulici Pungart.

Šmartno pri Litiji. Detajl pročelja cerkve sv. Martina s fresko v timpanonu na kateri sv. Martin deli svoj plašč z revežem. Vse freske in poslikave, v cerkvi sv. Martina, je med leti 1912. do 1913. ustvaril ljubljanski slikar in freskant Anton Jebačin (11. marec 1850. Ljubljana - 4. september 1927. Ljubljana

Šmartno pri Litiji. Doprsni kip zdravnika, dramatika in pripovednika Slavka Gruma so v njegovem rojstnem kraju postavili 1. avgusta 2021. Najnovejšo pridobitev kraja je ustvaril kipar Anže Jurkovšek. Slavko Grum je mladost preživel v Novem mestu. Kot zdravnik je deloval v Zagorju ob Savi kjer je 3. avgusta 1949. mnogo prezgodaj umrl. Pokopan je v Novem mestu. Med bolj znanimi deli je drama Dogodek v mestu Gogi, ki jo je napisal leta 1929. 

Šmartno pri Litiji. Davorin Hostnik (14. september 1853. vasica Podroje v občini Šmartno pri Litiji - 26. marec 1929. Rilsk, Rusija) Bil je učitelj, publicist in prevajalec. 1879. leta je odšel v Rusijo kjer je na gimnaziji poučeval jezike. Tam si je ustvaril družino. Imel je pet otrok, tri hčere in dva sinova. Je avtor prvega slovensko-ruskega slovarja. Doprsni kip v Šmartnem pri Litiji je darilo Rusije slovenskemu narodu, kot piše na podstavku. 29. maja 2019. je spomenik odkril zunanji minister Rusije, Sergej Lavrov. (sl.wikipedia.org)

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Enoladijska cerkev s stranskimi kapelami in tlorisom v obliki križa. Križni oboki s cvetličnimi motivi.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Kamniti glavni oltar s kipom sv. Martina in angeli, v prezbiteriju je izdelal ljubljanski kamnosek Feliks Toman (1855-1939). Oltar so postavili leta 1900. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina. V prečni ladji je ljubljanski slikar Anton Jebačin naslikal dve veliki freski. Prva je nastala leta 1912. Marijino kronanje, v zgornjem delu in njen grob z apostoli v spodnji polovici freske. Freska v dveh delih prikazuje zemeljski in nebesni del.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - stranski oltar Brezmadežne je delo Feliksa Tomana. Ob Brezmadežni sta še sliki sv. Alojzija in sv. Barbare. Slike so nastale na Dunaju izpod čopiča slikarja Kastnerja. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Tudi ta oltar s slikami na topolovem lesu sta ustvarila ista mojstra kot oltar Brezmadežne. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina. Druga freska v prečni ladji je nastala v letu 1913. Na njej je slikar Anton Jebačin naslikal Sveto Trojico. V spodnji polovici so patroni različnih podružnic in panorama Šmartna pri Litiji. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Križev pot, vseh štirinajst postaj križevega pota je narejeno v fresko tehniki, to je slikanje na svež omet. Slikar Anton Jebačin je cerkev poslikal v letih 1911. in 1913.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - tudi kamnita prižnica je delo kamnoseka Feliksa Tomana iz leta 1901.

Vitraji v cerkvi sv. Martina, v Šmartnem pri Litiji.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv Martina. Nagrobne plošče, ki so vzidane v steno kapele pri vhodu v cerkveno ladjo, so najstarejši del cerkve. Trije nagrobniki so iz 16. stoletja. Prenesli so jo iz stare cerkve.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Leta 1901. so ob vhodu postavili dva kropilnika, delo Feliksa Tomana. Izdelana sta iz istrskega marmorja, podstavka pa sta iz kraškega marmorja. Tudi pisano tlakovanje cerkve je iz začetka 20. stoletja.

Kraji v bližini:

Litija, rojstni kraj očeta priljubljenega Tačka

Litija Airways

Vir: Andreja Žigon, Cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1980

Register NKD

obcina.smartno.si

obrazisrcaslovenije.si