Ribnica na Dolenjskem

Na enodnevni izlet v Ribnico na Dolenjskem se odpravimo iz Ljubljane z vlakom. Lep, nov, udoben. Skozi okno opazujemo pokrajino in vasice skozi katere se vozimo. Z železniške postaje Ribnica se, po Kolodvorski ulici, odpravimo v staro mestno jedro.

Na Kolodvorski ulici se srečamo z našim pesnikom Francetom Prešernom in njegovo muzo. Vsak od njiju v obliki reliefa krasita stranski fasadi hiše z ostanki secesijskega okrasja na številki 12. V isti ulici najdemo zgradbe iz začetka 20. stoletja kot je Meščanska šola iz leta 1907, historična zgradba nekdanje lekarne v kateri je glasbena šola in kar nekaj lepih vil. V pritličju zgradbe na Kolodvorski 9 je bila leta 1929. posojilnica. Leta 1941. je slikar France Mihelič, pod napuščem, naslikal prizor iz življenja prebivalk in prebivalcev Ribnice z obvezno suho robo in lončarskimi izdelki. 

V središču starega mestnega jedra je župnijska cerkev sv. Štefana. V njej si lahko ogledamo pravo malo umetnostno "galerijo" kar štirih slovenskih slikarjev in ene slikarke. Oltarna slika v glavnem oltarju je delo Ivana Groharja, nastalo leta 1901. Prezbiterij sta poslikala Janez Wolf in njegov učenec ter pomočnik Anton Jebačin, leta 1880. Desetletje kasneje se je poslikave glavne in prečne ladje, v podobnem slogu, lotil slikar Matija Koželj. Svojevrstna umetnina so vratca tabernaklja v prezbiteriju. Izdelana so po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Piko na i je postavil eden velikih slovenskih arhitektov. Po načrtih Jožeta Plečnika so na novo zgradili zvonika in na vrh, namesto prejšnje piramidaste strehe, postavili značilne Plečnikove stebričke. Tako je Ribnica dobila edinstven sakralni spomenik vreden ogleda.

Za cerkvijo sv. Štefana, na drugi strani rečice Bistrica, na ravninskem delu, stoji Ribniški grad. Prvoten je bil porušen in požgan v drugi svetovni vojni. Delno so ga rekonstruirali, dodali letni oder za različne predstave, zaprti del pa namenili muzejskim zbirkam. Znotraj grajskega obzidja, v grajskem parku, je urejen Park kulturnikov. Doprsni kipi in spominske plošče so posvečene ljudem, ki so bili rojeni v Ribniški dolini ali pa so tu dolga leta delovali. Žensk med njimi nisem zasledila. Mogoče je bila kakšna zapisana na spominskih ploščah pa sem spregledala. Našla sem pa doprsni kip partizanke in narodne heroinje Majde Šilc. Stoji osamljen v bližini zdravstvenega doma in kako stereotipno, na otroškem igrišču. 😎

Skratka, staro mestno jedro Ribnice je polno znamenitosti in zanimivosti. Od suhe robe, lončarstva do arhitekture in umetnostne zgodovine pa tudi za hrano je dobro poskrbljeno. 

Relief Franceta Prešerna na fasadi hiše, na Kolodvorski ulici v Ribnici, zgrajena na začetku 20. stoletja. Tudi relief naj bi bil iz tega časa. Danes je obnovljen.

Na drugi strani hiše je relief Prešernove muze. V stilu tiste na ljubljanskem Prešernovem trgu, samo manj razgaljena, oziroma ni razgaljena. 😊

Ribnica. Nadstropna, pet-osna hiša na Kolodvorski ulici je bila zgrajena okoli leta 1920. Ima še nekaj secesijskega okrasja. Glavno okrasje pa sta reliefa Franceta Prešerna in njegove muze. Fotografiji zgoraj

Ribnica. Hiša na Kolodvorski ulici s klasicistično fasado je bila zgrajena v prvi polovici 20. stoletja. V njej je bila lekarna, danes je tu glasbena šola.

Ribnica, Kolodvorska 13. Detajl dvonadstropne stavbe s polkrožnim portalom in letnico 1907. Sprva je bila tu šola za fante, pozneje pa meščanska šola

Ribniški semenj suhe robe. Košare takšne in drugačne. 😊

Ribnica, Kolodvorska 9. Freska pod strešnim napuščem je delo Franceta Miheliča, iz leta 1941. Predstavlja življenje Ribničanov in Ribničana s suho robo. V pritličju hiše je bila leta 1929. posojilnica.

Nadstropna secesijska hiša na Gorenjski cesti. Orel pod napuščem drži grbovni ščit z inicialkama AB

Vila na Gorenjski cesti 3 je danes sedež občine Ribnica

Bronasti kip bežeče matere z otrokom se imenuje 'Preplah'. Od leta 1961. stoji v manjšem parku na začetku Gorenjske ulice. Skulpturo je ustvaril slovenski kipar Lojze Dolinar, leta 1947. 

Majda Šilc (1923-1944), doprsni kip narodne herojinje, postavljen leta 1978. pri zdravstvenem domu Ribnica.

Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Ribničan, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini) 

Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Kurirček, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini). V rojstnem kraju še vedno živi in ustvarja.

Grb Ribnice na Dolenjskem

45. Ribniški semenj se je odvijal v nedeljo, 4. septembra 2022.

Ribnica, Škrabčev trg

Ribniški semenj, prepoznavnost Ribnice, suha roba

Spominska plošča na pročelju nekdanje šole, na Škrabčevem trgu, ki jo je med leti 1810-1812 obiskoval France Prešeren.

Ob cerkvi sv. Štefana v Ribnici stoji lesena skulptura 'Križani', delo kiparja Staneta Jarma.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Levi stranski oltar je posvečen Rožnovenski Materi božji. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa. Freska sv. Uršula, iz leta 1890. je delo slovenskega slikarja Matija Koželja

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Freska v prečni ladji, Kristus v farizejevi hiši, slikar Matija Koželj, 1890.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Oltarna slika v glavnem oltarju, s podobo papeža Gregorja, je delo slovenskega slikarja Ivana Groharja. Nosi letnico 1901. Prezbiterij je poslikal slovenski slikar Janez Wolf (1825. Leskovec pri Krškem - 1884. Ljubljana), leta 1880. Nad glavnim oltarjem freska 'Sveta Trojica'. Pri dekorativni poslikavi prezbiterija je sodeloval tudi slovenski slikar Anton Jebačin (1850-1927 Ljubljana)

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vratca tabernaklja v prezbiteriju so bila izdelana po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Leta 1915. jih je izdelal ljubljanski pasar Ivan Kregar. Na vrhu vratc stoji Marija z detetom. V medaljonih na levi strani, sta upodobljena Jezusovo rojstvo in Jezus na križu. Na desni strani je prizor iz Zadnje večerje in Marijino kronanje. 

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Janez Wolf, freske v prezbiteriju iz leta 1880. Mojzes in evangelista, sv. Janez in sv. Luka

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vitraj in dekorativna poslikava prečne ladje, Matija Koželj, 1890.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Spovednica in Križev pot. Leta 1872. ga je naslikal slovenski slikar Matija Koželj.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Desni stranski oltar sv. Janeza Evangelista. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa, freska nad oltarjem, sv. Frančišek Asiški, Matija Koželj, 1890.

Današnje orgle so iz leta 1874. Mrežasta ograja na koru je bila izdelana v Auerspergovi livarni na Dvoru, leta 1878.

V Ribnici je bila suha roba prvič omenjena že v 14. stoletju. V izdelavo lesenih predmetov so bili vpeti vsi člani družine, od otrok do starih staršev. Danes je malo drugače. Še vedno se izdelujejo suho robarski predmeti. V počastitev panogi, ki je prehranjevala številne družine, vsako leto, če ne pride kaj vmes (korona), organizirajo Ribniški semenj. Letos že 45-ti. 

Kamniti grajski most povezuje trg in Ribniški grad.

Grad Ribnica in grajski park. Kjer je prvotno stalo obrambno obzidje, so leta 1958. zgradili arkadno galerijo. Pod njo je letni oder, ki ga zakrivajo stojnice 45. Ribniškega semnja.

Ribnica. V grajskem parku so po načrtih arhitekta Vlasta Kopača (1913. Žiri - 2006. Ljubljana), leta 1982, uredili Park kulturnikov. Tu so kipi in spominska obeležja okoli 60 oseb, ki so se rodile v Ribnici in Ribniški dolini ali pa so tu delovale.

Ribnica, grajski park kulturnikov. Stanislav Škrabec, jezikoslovec, pisatelj, frančiškan, rojen 7. januarja 1844. v bližnji Hrovači. Umrl je 6. oktobra 1918. v Ljubljani. 

Lesena naprava za luščenje fižola

Ribniški grad stoji na ravnini, ob reki Bistrici, v starem mestnem jedru Ribnice. Zgodovina gradu sega v začetek 12. stoletja. Zgradili so ga Turjačani. Tekom stoletij se je grad spreminjal in kljuboval številnim nevšečnostim. Vse do konca druge svetovne vojne, ko je bil požgan.

Bronasta skulptura 'Ribniška partizanska družina' je delo kiparja Janeza Boljke. Postavljena je bila leta 1959. pred vhodom v grad, na Gallusovem nabrežju.

Ribniški semenj. Lojtrnika s suho robo

Ribnica, Francoski most. Letnica 1830, ko naj bi končali gradnjo mostu. To je omogočil Jožef Anton Rudež (1793-1846) in prebivalci Ribnice. 

Ribnica, Francoski most iz 19. stoletja. Kamnita plošča z letnico 1665. in inicialkami barona Jurija Andreja Trillega. 

Staro mestno jedro Ribnice

Ribnica na Dolenjskem. Kamniti, nekoč petločni, danes štiriločni Francoski most je bil zgrajen okoli leta 1810. Pod njim teče reka Bistrica. 

Zanimivi ostanki secesijske hiše z vogalnim stolpom na Gorenjski 25 v Ribnici. Viden je tudi del polkrožnega kamnitega vhoda na dvorišče. Postavili so jo v dvajsetih letih 20. stoletja. Kapelica ob njej je bila iz istega obdobja. Današnja je rekonstrukcija. Od stare kapelice sta ostala kamnita stebrička na pročelju. 

Ribnica, Gorenjska 33. Nadstropna secesijska hiša je imela nekoč trgovino in gostilno. Na ulični fasadi bledi napis tedanjega lastnika 'Franc Šilc'. Hiša je iz 19. stoletja. Kasneje so jo predelali in prizidali balkon nad vhodom.

Ribnica, Gorenjska ulica z nizom pritličnih hiš z dvokapno streho in frčado. Osnova hiš je iz 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Naselje čudovitih hišk se imenuje Gorenja vas in je del Ribnice. Prva hiša, na desni, s secesijskim okrasjem in lepo obnovljena je imela nekoč gostilno. Na ulični fasadi so ohranili inicialki F.K.

Lepo ohranjena in vzdrževana modernistična vila na robu starega mestnega jedra Ribnice

Vrtnica na nekem ribniškem vrtu.

Vir: Register NKD

zupnija-ribnica.rkc.si

Stensko slikarstvo v župnijski cerkvi sv. Štefana v Ribnici na Dolenjskem, Ana Pucelj, 3Kronika, 2018

Šmartno pri Litiji in novogotska cerkev sv. Martina

Šmartno pri Litiji je manjše naselje in središče istoimenske občine. V središču naselja je impozantna cerkev sv. Martina, ki je s svojo opečnato fasado in visokima zvonikoma, vidna daleč naokoli. Cerkev so postavili leta 1901. na prostoru starejše in za polovico manjše cerkve. Načrte je izdelal graški arhitekt Adolf Wagner. Med leti 1874. do 1883. je bil ljubljanski mestni inženir. Po njegovih načrtih je bila zgrajena tudi cerkev Srca Jezusovega na ljubljanskem Taboru. Gradbenik je bil Šved Gustav Tonnies (16. januar 1814. Stralsund, Švedska - 12. november 1886. Ljubljana), ki je že takrat vedel, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, zato se je v njej naselil in tudi sam, s svojim gradbenim podjetjem, prispeval k razvoju mesta. 😊

Cerkev sv. Martina je bila zgrajena in posvečena 15. septembra 1901. Do leta 1913. so jo opremili in poslikali. Oltarji, prižnica in ostala kamnoseška dela je opravil Feliks Toman. Veliki freski na stranskih stenah v prečni ladji sta izdelani na svež omet in sta delo ljubljanskega slikarja in restavratorja Antona Jebačina. Njegovo delo je tudi štirinajst postaj križevega pota, čudovita rastlinsko, cvetlična dekoracija in vitraji na oknih. Prava galerija v malem in vredna ogleda.

Sprehod po Šmartnem pri Litiji ni nič manj zanimiv kot sama cerkev. Staro vaško jedro v katerem se mešata stara in novejša arhitektura, nad vsem pa bdi, na manjši vzpetini, lep baročni dvorec v katerem domuje župnišče. 

Foto zgodba - Šmartno pri Litiji in neogotska cerkev sv. Martina:

Impozantna, opečnata, novogotska cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji. 15. septembra 1901. jo je posvetil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič.

Šmartno pri Litiji. Staro vaško jedro in opečnata, novogotska cerkev sv. Martina, ki je s svojima zvonikoma vidna daleč naokoli. Cerkev je bila zgrajena po načrtih graškega arhitekta Adolfa Wagnerja. Med leti 1874. do 1883. je bil ljubljanski mestni inženir. 

Nadstropna hiša na levi strani je bila šola, od leta 1876. do 1963. Po obnovi je bila v hiši pekarna Žito. Danes je v njej, med drugim tudi knjižnica

Šmartno pri Litiji. Nadstropna hiša, ki jo krasijo pilastri in kamniti portal nosi letnico 1853. V pritličju je Gostilna pri Gabrielu, v nadstropju je stanovanjski del.

Vogalni leseni gank v nadstropju Gostilne pri Gabrielu

Gostilna pri Gabrielu, čudovit kamniti portal z ornamenti. Na sklepniku je letnica 1853.

Šmartno pri Litiji. Visoko pritlična, pet osna hiška s stopniščem in kovano ograjo. Pokrita je z dvokapno streho, v osrednji osi je frčada. Najverjetneje iz prve polovice 20. stoletja. 

Šmartno pri Litiji. Lesen portal, vhod v gospodarsko poslopje

Šmartno pri Litiji. Baročni dvorec na manjši vzpetini, v starem vaškem jedru, je župnišče.

Detajl baročnega župnišča v Šmartnem pri Litiji

Obnovljeno gospodarsko poslopje iz prve polovice 20. stoletja. Spodnji del je zidan, zgornji je lesen. Pokriva ga dvokapna streha na čop.

Pritlična, sedem osna hiša s frčado je Gostilna pri Mačku. Obratuje že vse od leta 1906. in prehaja iz roda v rod. 

Rojstna hiša slovenskega dramatika, pisatelja in zdravnika Slavka Gruma. Rodil se je 2. avgusta 1901.

Šmartno pri Litiji. Društveni dom. V njem je od leta 1907. delovalo Slovensko katoliško izobraževalno društvo. V domu je bilo gledališče in knjižnica. Prirejali so različne športne dogodke, mladinske tabore in druge prireditve. Še najbolj živahno je bilo v domu med obema vojnama. (smartno.si)

Baročna kapela Ecce homo s kamnitim portalom, nišo na pročelju in zvonikom je bila postavljena v 18. stoletju. Danes jo ima v najemu pravoslavna skupnost.

Šmartno pri Litiji. Ikonostas, lesena z ikonami poslikana pregrada v kapeli Ecce homo, ki jo je najela pravoslavna skupnost.

Šmartno pri Litiji. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni stoji na pokopališču. Postavili so ga okoli leta 1920.

Šmartno pri Litiji. Staro gospodarsko poslopje je spremenjeno v lep gostinski lokal ob ulici Pungart.

Šmartno pri Litiji. Detajl pročelja cerkve sv. Martina s fresko v timpanonu na kateri sv. Martin deli svoj plašč z revežem. Vse freske in poslikave, v cerkvi sv. Martina, je med leti 1912. do 1913. ustvaril ljubljanski slikar in freskant Anton Jebačin (11. marec 1850. Ljubljana - 4. september 1927. Ljubljana

Šmartno pri Litiji. Doprsni kip zdravnika, dramatika in pripovednika Slavka Gruma so v njegovem rojstnem kraju postavili 1. avgusta 2021. Najnovejšo pridobitev kraja je ustvaril kipar Anže Jurkovšek. Slavko Grum je mladost preživel v Novem mestu. Kot zdravnik je deloval v Zagorju ob Savi kjer je 3. avgusta 1949. mnogo prezgodaj umrl. Pokopan je v Novem mestu. Med bolj znanimi deli je drama Dogodek v mestu Gogi, ki jo je napisal leta 1929. 

Šmartno pri Litiji. Davorin Hostnik (14. september 1853. vasica Podroje v občini Šmartno pri Litiji - 26. marec 1929. Rilsk, Rusija) Bil je učitelj, publicist in prevajalec. 1879. leta je odšel v Rusijo kjer je na gimnaziji poučeval jezike. Tam si je ustvaril družino. Imel je pet otrok, tri hčere in dva sinova. Je avtor prvega slovensko-ruskega slovarja. Doprsni kip v Šmartnem pri Litiji je darilo Rusije slovenskemu narodu, kot piše na podstavku. 29. maja 2019. je spomenik odkril zunanji minister Rusije, Sergej Lavrov. (sl.wikipedia.org)

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Enoladijska cerkev s stranskimi kapelami in tlorisom v obliki križa. Križni oboki s cvetličnimi motivi.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Kamniti glavni oltar s kipom sv. Martina in angeli, v prezbiteriju je izdelal ljubljanski kamnosek Feliks Toman (1855-1939). Oltar so postavili leta 1900. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina. V prečni ladji je ljubljanski slikar Anton Jebačin naslikal dve veliki freski. Prva je nastala leta 1912. Marijino kronanje, v zgornjem delu in njen grob z apostoli v spodnji polovici freske. Freska v dveh delih prikazuje zemeljski in nebesni del.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - stranski oltar Brezmadežne je delo Feliksa Tomana. Ob Brezmadežni sta še sliki sv. Alojzija in sv. Barbare. Slike so nastale na Dunaju izpod čopiča slikarja Kastnerja. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Tudi ta oltar s slikami na topolovem lesu sta ustvarila ista mojstra kot oltar Brezmadežne. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina. Druga freska v prečni ladji je nastala v letu 1913. Na njej je slikar Anton Jebačin naslikal Sveto Trojico. V spodnji polovici so patroni različnih podružnic in panorama Šmartna pri Litiji. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Križev pot, vseh štirinajst postaj križevega pota je narejeno v fresko tehniki, to je slikanje na svež omet. Slikar Anton Jebačin je cerkev poslikal v letih 1911. in 1913.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - tudi kamnita prižnica je delo kamnoseka Feliksa Tomana iz leta 1901.

Vitraji v cerkvi sv. Martina, v Šmartnem pri Litiji.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv Martina. Nagrobne plošče, ki so vzidane v steno kapele pri vhodu v cerkveno ladjo, so najstarejši del cerkve. Trije nagrobniki so iz 16. stoletja. Prenesli so jo iz stare cerkve.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Leta 1901. so ob vhodu postavili dva kropilnika, delo Feliksa Tomana. Izdelana sta iz istrskega marmorja, podstavka pa sta iz kraškega marmorja. Tudi pisano tlakovanje cerkve je iz začetka 20. stoletja.

Kraji v bližini:

Litija, rojstni kraj očeta priljubljenega Tačka

Litija Airways

Vir: Andreja Žigon, Cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1980

Register NKD

obcina.smartno.si

obrazisrcaslovenije.si