Iz Stare Loke v Škofjo Loko

Stara Loka je le nekaj sto metrov oddaljena od avtobusne postaje v Škofji Loki. Splača se sprehoditi skozi eno najstarejših slovenskih naselij, saj prva omemba sega v leto 973. 

V središču starega vaškega jedra je cerkev sv. Jurija. Današnja cerkev je bila posvečena leta 1865. Zgrajena je na mestu starejše predhodnice. Ima sedem oltarjev. Glavni oltar se ponaša z eno zadnjih slik slovenskega slikarja Mateja Sternena. Slika sv. Jurija je nastala leta 1948. Na glavnem oltarju so kipi apostolov pri Zadnji večerji, delo kiparja Franca Ksaverja Zajca iz leta 1867. Ob stranskih oltarjih so namestili stare nagrobne plošče loških veljakov iz 16. in 17. stoletja. Omeniti velja tudi poznogotski kip Križanega iz druge polovice 15. stoletja. Na trgu pod cerkvijo stoji razkošno poslikana kapelica Marije brezmadežne. Zgrajena je bila leta 1824. Trenutno jo obnavljajo.

Stara Loka se ponaša tudi z gradom, ki je v kar dobrem stanju, a očitno še nima pravih vsebin, da bi ga odprli za javnost. Prva omemba gradu je iz leta 1433. Čez stoletja je spreminjal svojo podobo. Tu se je zvrstilo veliko družin. Med najpomembnejše, kar se tiče umetnostne zgodovine, sta bila Edvard in Karel vitez pl. Strahl. Po njih grad imenujejo tudi Strahlov grad. Oče in sin sta začetnika velike zasebne umetniške zbirke. Predvsem Karel je bil velik zbiralec in ljubitelj umetnosti. Njegova zbirka je štela okoli šeststo slik, kipov in različnega pohištva. Ustvaril je tudi precejšnjo zbirko slovenskih ustvarjalcev. Žal je bil Karel zadnji potomec svojega rodu in tako je leta 1930 šla zbirka na javno dražbo. V oporoki je pisalo, da imajo prednost pri nakupu domače ustanove. Narodna galerija in Narodni muzej v Ljubljani sta odkupila okoli stotrideset umetniških del, nekaj tudi Etnografski muzej. Kakšna grajska galerija bi to lahko bila, če bi se vse ohranilo na enem mestu. A tako pač je, vsaj nekaj tega pa lahko vidimo v omenjenih ustanovah.

Sprehod po Stari Loki je za nas, ki obožujemo stare hiše, svojevrstno doživetje. Večina hiš je lepo obnovljena z vsemi arhitekturnimi elementi, od kamnitih portalov do okenskih okvirjev in fresk na pročeljih. Nekaj hiš na tovrstno obnovo še čaka. 

Pot nazaj do škofjeloške avtobusne postaje nas vodi mimo Aleje zaslužnih Ločanov in ene Ločanke. 😎

Starološki grad je bil zgrajen v prvi polovici 16. stoletja. Tekom stoletij je spreminjal svoj videz in zamenjal kar precej lastnikov. Zdaj je v lasti Občine Škofja Loka, ki naj bi se lotila prenove gradu.

Južna stran Starološke graščine z okroglim stolpom.

Na levi strani nad vhodnim portalom je Strahlov grb, na desni pa Demšarjev. Pod njim je nemški napis, Strahlov slogan, ki preveden v slovenščino pravi: "Ostani zvest samemu sebi."

Starološki grad

Ob robu nekdanjega grajskega parka je urejen Park Čutil. Pet razdelkov je namenjen petim čutilom. To so vid, sluh, tip, vonj in okus.  

Del nekdaj baročnega parka Starološkega gradu se je ohranil. Na visokem kamnitem podstavku stoji Marijin kip. V spodnjem delu je kamniti relief, ki prikazuje "Beg v Egipt." Ob vstopu na glavno parkovno pot stojita na visokem podstavku dva baročna kipa. Kipi so razstavljeni in situ.

Današnja cerkev sv. Jurija v Stari Loki je bila posvečena 7. oktobra 1865. Historična cerkev stoji na mestu stare romansko, gotske in tudi baročne cerkve.

Dr. Andrej Karlin slovenski duhovnik in tržaško-koprski ter levantinski škof se je rodil v Stari Loki 15. novembra 1857. Umrl je v Mariboru 5. aprila 1933. Bil je doktor cerkvenega in civilnega prava, glasbeni reformator, publicist, udejstvoval se je v šolstvu, gospodarstvu in kulturi. Doprsni kip stoji pod župnijsko cerkvijo, v novem Parku škofov. Kip je delo slovenskega akademskega kiparja Metoda Frlica. Odkrili so ga 4. oktobra 2015. (gorenjskiglas.si)

Drugi kip v Parku škofov v Stari Loki je kip Abrahama, začetnika Loškega gospostva. Avtor kipa je kipar Metod Frlic. Odkrili so ga 22. aprila 2023. Letos mineva 1050 let od prve pisne omembe Lonke, danes Škofje Loke. 

Glavni oltar župnijske cerkve sv. Jurija v Stari Loki krasi oltarna slika sv. Jurija, ena zadnjih slik slikarja in restavratorja Mateja Sternena. Nastala je leta 1948. Slike na bakru so delo Janeza Wolfa. Kipi so delo kiparja Franca Ksaverja Zajca (oče kiparja Ivana Zajca, avtorja Prešernovega spomenika v Ljubljani).

Stranski kamniti oltar Marijinega srca. Poleg glavnega oltarja ima cerkev sv. Jurija, še šest stranskih oltarjev. Dva sta lesena, štirje mali stranski oltarji, ki so arhitekturno enaki, pa so kamniti.

Orgle. Angela ob orglar je ustvaril kipar Franc Ksaver Zajec

Stranski leseni oltar Roženvenske Marije

Reliefni križev pot so pripeljali s Kočevskega. Šteje med kakovostna dela tirolskih rezbarjev.

Marks Petschocher je bil konjeniški stotnik. Na nagrobni plošči je upodobljen v viteškem oklepu s čelado v roki. V desnem kotu je družinski grb.

Dva stranska oltarja, sv. Štefana in Marije Roženvenske sta lesena 

Nagrobnik Jurija Feichtingerja. Bil je loški mestni svetnik. Umrl je v Kamniku leta 1583.

Detajl svečnikov

Najstarejši ohranjeni nagrobnik bogatega loškega meščana Volbenka Schwarza, ki se je ukvarjal s financami. Umrl je okoli leta 1520. Na nagrobni plošči sta tudi obe njegovi ženi. Ena pokojna druga pa je ob nastanku plošče še živela. 

Gabrijel Lukančič (1620 - 1683). Baročni nagrobnik iz 17. stoletja vsebuje grb v zgornjem delu in latinski napis spodaj, Gabrijel Lukančič je bil pravnik in eden izmed številnih lastnikov starološkega gradu. Kupil ga je leta 1676.

Manjši oltarček Marije Lurške.

Velik poznogotski kip Križanega nosi letnico 1480. Križani ima rahlo odprta usta. Ljudsko izročilo pravi, da je dvakrat že spregovoril, enkrat pa še bo. 😎

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Kip vojaka in medaljon z Marijo je izdelal kipar Božo Pengov. Odkrili so ga leta 1930.

Sanjsko lepa, obnovljena hiša v Stari Loki. Nadstropna, sedem-osna hiša je bila zgrajena leta 1825. Leta 1901 jo je tedanji lastnik temeljito obnovil.

Prvotna freska v baročnem kamnitem okvirju je iz leta 1883. Leta 1990 jo je obnovil slikar Lojze Čemažar. Spodnji del freske prikazuje pogreb. Tu so se ustavljali pogrebci in čakali na duhovnika.

Kmečki dvorec v Stari Loki. Osnova te čudovite zgradbe je v 16. stoletju. Spadala je pod cerkveno posest. Od leta 1789 je domačija v zasebni lasti. Sprva je bila hiša pritlična, okoli leta 1825 so ji dodali še nadstropje. V pritličju so lepo ohranjena mala baročna okenca s kamnitimi okvirji iz 18. stoletja.  

Ohranjeno pročelje hiše iz 16. stoletja.

Ohranjen renesančni portal iz 16. stoletja.

Kužno kamnito znamenje na koncu Stare Loke.

Vaško jedro Stare Loke z votivno Marijino kapelico, ki jo trenutno obnavljajo. Zgrajena je bila leta 1824 v spomin na številne požare, ki so v preteklosti tu divjali. Kapela je bogato poslikana. 

Freska na zunanji strani Marijine kapelice v Stari Loki.

Staro vaško jedro Stare Loke je kraj za druženje in številne prireditve.

Skozi Staro Loko teče potok Moškrinska grapa ali Planica

Renesančni portal s častitljivo letnico 1592 in imenom Hans Hos. Šlo naj bi za protestanta Janža Kosa.

Kamniti vodnjak s stojalom za vedro.

Nadstropna hiša z arkadnim hodnikom v pritličju in in arkadnim hodnikom v nadstropju, ki so ga kasneje zasteklili. Ta del so uporabljali za beljenje, likanje in sušenje platna. Zasnova hiše sega v začetek 19. stoletja. Prvotno je bila hiša pritlično gospodarsko poslopje. Leta 1825 so dodali še nadstropje.

Hiša na začetku Stare Loke je bila prvotno enonadstropna. Zgradili so jo leta 1825. Na kamnitem portalu je letnica 1865 in začetnici J D. Jožef Dolenc, gostilničar in trgovec, je dal hiši današnjo podobo. Vogal v pritličju ima dve poslikani niši, toda poslikavi sta že precej zbledeli. 

Ivan Grohar, slovenski slikar, impresionist, rojen v Spodnji Sorici, 15. junija 1867. Umrl je v Ljubljani, 19. aprila 1911. Je še kdo, ki ne pozna njegove znamenite slike Sejalec, ki je nastala leta 1907. Spomenik je izdelal loški slikar in kipar Tone Logonder (1932-1987). 

Detajl spomenika padlim v prvi svetovni vojni v Škofji Loki. Doprsni kip žalujoče slovenske matere je izdelal kipar Ivan Jurkovič (Ljubljana 1893 - 1934) leta 1928. Njegovo delo je tudi celopostavni kip Ivana Cankarja na Vrhniki.

Lovrenc Košir (1804-1879) je bil pobudnik poštne znamke. Konec leta 1835 je na Dunaj poslal svoj predlog, ki so ga zavrnili. Tako je leta 1840 prvo poštno znamko izdala angleška pošta. 

Slikar Anton Ažbe (30. maj 1862, Dolenčice pri Javorjah blizu Škofje Loke - 6. avgust 1905, Munchen) je bil tudi odličen likovni pedagog. V njegovi slikarski šoli v Munchnu, ki jo je imel med leti 1898 do 1901, so se izobraževali tudi slovenski impresionisti, Matej Sternen, Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar. Med njegovimi učenci je bil tudi znameniti ruski modernist Vasilij Kandinski. Ažbe se je učil slikarstva pri Janezu Wolfu. Njegova najbolj znana slika je "Zamorka", ki jo hrani Narodna galerija v Ljubljani. Zanimiv kip Ažbetova glava na slikarski paleti je bil postavljen leta 2005 na Aleji znamenitih Ločanov v Škofji Loki.

Aleja znamenitih Ločanov je končno dobila tudi znamenito Ločanko. Zdravnica Marija Bračko (12. september 1914, Češnjica - 8. avgust 2004, Škofja Loka). Na njeno pobudo so leta 1946 začeli v Škofji Loki zidati zdravstveni dom. Postala je prva direktorica doma in na tem mestu delovala vse do leta 1961. Izjemna zdravnica je postavila temelje organiziranemu zdravstvu v Škofji Loki. Njen spomenik na Aleji znamenitih Ločank in Ločanov so odkrili 23. januarja 2020. Tudi tega je izdelal kipar Metod Frlic (20. december 1965, Suša, Občina Gorenja vas-Poljane)

Botanik dr. Fran Jesenko se je rodil v Škofji Loki, 14. marca 1875. Umrl je v Ljubljani, 14. julija 1932. 

Razkošni Dvokrpi ginko ali Ginko Biloba, ki raste v manjšem parku, nekdanjem šolskem parku, nasproti avtobusne postaje v Škofji Loki, so posadili leta 1958. Pod njim sta Agata Schwarzkobler in Jurij Kalan. Loški slikar in kipar Tone Logondra (14. 2. 1932 Pevno pri Škofji Loki - 19. 9. 1987 umrl v prometni nesreči na avstrijskem Koroškem) je upodobil Jurijevo reševanje Agate iz reke Sore, kar je opisal pisatelj Ivan Tavčar v svojem zadnjem delu Visoška kronika. 

Cerkev sv. Jakoba v Škofji Loki. Čudovita cerkev iz 15. stoletja. Sredi 20. stoletja so cerkev obogatili z lučmi, ki so jih izdelali po načrtih Jožeta Plečnika.

Sotočje Poljanske in Selške Sore.

Selška Sora

Nekoč znamenita tovarna klobukov Šešir Škofja Loka. Delovala je od leta 1921 do 2016. 

Podobno:

Škofja Loka, srednjeveško staro mestno jedro

Vir:

Knjiga hiš v Škofji Loki III, Stara Loka in njene hiše, France Štukl, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1996

Aleja znamenitih Ločanov, Vodnik po aleji znamenitih Ločanov, Muzejsko društvo Škofja Loka, Stara Loka, 2013 (oba vira sta dostopna na spletni strani dlib.si)

Register NKD

Ribnica na Dolenjskem

Na enodnevni izlet v Ribnico na Dolenjskem se odpravimo iz Ljubljane z vlakom. Lep, nov, udoben. Skozi okno opazujemo pokrajino in vasice skozi katere se vozimo. Z železniške postaje Ribnica se, po Kolodvorski ulici, odpravimo v staro mestno jedro.

Na Kolodvorski ulici se srečamo z našim pesnikom Francetom Prešernom in njegovo muzo. Vsak od njiju v obliki reliefa krasita stranski fasadi hiše z ostanki secesijskega okrasja na številki 12. V isti ulici najdemo zgradbe iz začetka 20. stoletja kot je Meščanska šola iz leta 1907, historična zgradba nekdanje lekarne v kateri je glasbena šola in kar nekaj lepih vil. V pritličju zgradbe na Kolodvorski 9 je bila leta 1929. posojilnica. Leta 1941. je slikar France Mihelič, pod napuščem, naslikal prizor iz življenja prebivalk in prebivalcev Ribnice z obvezno suho robo in lončarskimi izdelki. 

V središču starega mestnega jedra je župnijska cerkev sv. Štefana. V njej si lahko ogledamo pravo malo umetnostno "galerijo" kar štirih slovenskih slikarjev in ene slikarke. Oltarna slika v glavnem oltarju je delo Ivana Groharja, nastalo leta 1901. Prezbiterij sta poslikala Janez Wolf in njegov učenec ter pomočnik Anton Jebačin, leta 1880. Desetletje kasneje se je poslikave glavne in prečne ladje, v podobnem slogu, lotil slikar Matija Koželj. Svojevrstna umetnina so vratca tabernaklja v prezbiteriju. Izdelana so po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Piko na i je postavil eden velikih slovenskih arhitektov. Po načrtih Jožeta Plečnika so na novo zgradili zvonika in na vrh, namesto prejšnje piramidaste strehe, postavili značilne Plečnikove stebričke. Tako je Ribnica dobila edinstven sakralni spomenik vreden ogleda.

Za cerkvijo sv. Štefana, na drugi strani rečice Bistrica, na ravninskem delu, stoji Ribniški grad. Prvoten je bil porušen in požgan v drugi svetovni vojni. Delno so ga rekonstruirali, dodali letni oder za različne predstave, zaprti del pa namenili muzejskim zbirkam. Znotraj grajskega obzidja, v grajskem parku, je urejen Park kulturnikov. Doprsni kipi in spominske plošče so posvečene ljudem, ki so bili rojeni v Ribniški dolini ali pa so tu dolga leta delovali. Žensk med njimi nisem zasledila. Mogoče je bila kakšna zapisana na spominskih ploščah pa sem spregledala. Našla sem pa doprsni kip partizanke in narodne heroinje Majde Šilc. Stoji osamljen v bližini zdravstvenega doma in kako stereotipno, na otroškem igrišču. 😎

Skratka, staro mestno jedro Ribnice je polno znamenitosti in zanimivosti. Od suhe robe, lončarstva do arhitekture in umetnostne zgodovine pa tudi za hrano je dobro poskrbljeno. 

Relief Franceta Prešerna na fasadi hiše, na Kolodvorski ulici v Ribnici, zgrajena na začetku 20. stoletja. Tudi relief naj bi bil iz tega časa. Danes je obnovljen.

Na drugi strani hiše je relief Prešernove muze. V stilu tiste na ljubljanskem Prešernovem trgu, samo manj razgaljena, oziroma ni razgaljena. 😊

Ribnica. Nadstropna, pet-osna hiša na Kolodvorski ulici je bila zgrajena okoli leta 1920. Ima še nekaj secesijskega okrasja. Glavno okrasje pa sta reliefa Franceta Prešerna in njegove muze. Fotografiji zgoraj

Ribnica. Hiša na Kolodvorski ulici s klasicistično fasado je bila zgrajena v prvi polovici 20. stoletja. V njej je bila lekarna, danes je tu glasbena šola.

Ribnica, Kolodvorska 13. Detajl dvonadstropne stavbe s polkrožnim portalom in letnico 1907. Sprva je bila tu šola za fante, pozneje pa meščanska šola

Ribniški semenj suhe robe. Košare takšne in drugačne. 😊

Ribnica, Kolodvorska 9. Freska pod strešnim napuščem je delo Franceta Miheliča, iz leta 1941. Predstavlja življenje Ribničanov in Ribničana s suho robo. V pritličju hiše je bila leta 1929. posojilnica.

Nadstropna secesijska hiša na Gorenjski cesti. Orel pod napuščem drži grbovni ščit z inicialkama AB

Vila na Gorenjski cesti 3 je danes sedež občine Ribnica

Bronasti kip bežeče matere z otrokom se imenuje 'Preplah'. Od leta 1961. stoji v manjšem parku na začetku Gorenjske ulice. Skulpturo je ustvaril slovenski kipar Lojze Dolinar, leta 1947. 

Majda Šilc (1923-1944), doprsni kip narodne herojinje, postavljen leta 1978. pri zdravstvenem domu Ribnica.

Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Ribničan, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini) 

Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Kurirček, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini). V rojstnem kraju še vedno živi in ustvarja.

Grb Ribnice na Dolenjskem

45. Ribniški semenj se je odvijal v nedeljo, 4. septembra 2022.

Ribnica, Škrabčev trg

Ribniški semenj, prepoznavnost Ribnice, suha roba

Spominska plošča na pročelju nekdanje šole, na Škrabčevem trgu, ki jo je med leti 1810-1812 obiskoval France Prešeren.

Ob cerkvi sv. Štefana v Ribnici stoji lesena skulptura 'Križani', delo kiparja Staneta Jarma.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Levi stranski oltar je posvečen Rožnovenski Materi božji. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa. Freska sv. Uršula, iz leta 1890. je delo slovenskega slikarja Matija Koželja

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Freska v prečni ladji, Kristus v farizejevi hiši, slikar Matija Koželj, 1890.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Oltarna slika v glavnem oltarju, s podobo papeža Gregorja, je delo slovenskega slikarja Ivana Groharja. Nosi letnico 1901. Prezbiterij je poslikal slovenski slikar Janez Wolf (1825. Leskovec pri Krškem - 1884. Ljubljana), leta 1880. Nad glavnim oltarjem freska 'Sveta Trojica'. Pri dekorativni poslikavi prezbiterija je sodeloval tudi slovenski slikar Anton Jebačin (1850-1927 Ljubljana)

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vratca tabernaklja v prezbiteriju so bila izdelana po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Leta 1915. jih je izdelal ljubljanski pasar Ivan Kregar. Na vrhu vratc stoji Marija z detetom. V medaljonih na levi strani, sta upodobljena Jezusovo rojstvo in Jezus na križu. Na desni strani je prizor iz Zadnje večerje in Marijino kronanje. 

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Janez Wolf, freske v prezbiteriju iz leta 1880. Mojzes in evangelista, sv. Janez in sv. Luka

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vitraj in dekorativna poslikava prečne ladje, Matija Koželj, 1890.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Spovednica in Križev pot. Leta 1872. ga je naslikal slovenski slikar Matija Koželj.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Desni stranski oltar sv. Janeza Evangelista. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa, freska nad oltarjem, sv. Frančišek Asiški, Matija Koželj, 1890.

Današnje orgle so iz leta 1874. Mrežasta ograja na koru je bila izdelana v Auerspergovi livarni na Dvoru, leta 1878.

V Ribnici je bila suha roba prvič omenjena že v 14. stoletju. V izdelavo lesenih predmetov so bili vpeti vsi člani družine, od otrok do starih staršev. Danes je malo drugače. Še vedno se izdelujejo suho robarski predmeti. V počastitev panogi, ki je prehranjevala številne družine, vsako leto, če ne pride kaj vmes (korona), organizirajo Ribniški semenj. Letos že 45-ti. 

Kamniti grajski most povezuje trg in Ribniški grad.

Grad Ribnica in grajski park. Kjer je prvotno stalo obrambno obzidje, so leta 1958. zgradili arkadno galerijo. Pod njo je letni oder, ki ga zakrivajo stojnice 45. Ribniškega semnja.

Ribnica. V grajskem parku so po načrtih arhitekta Vlasta Kopača (1913. Žiri - 2006. Ljubljana), leta 1982, uredili Park kulturnikov. Tu so kipi in spominska obeležja okoli 60 oseb, ki so se rodile v Ribnici in Ribniški dolini ali pa so tu delovale.

Ribnica, grajski park kulturnikov. Stanislav Škrabec, jezikoslovec, pisatelj, frančiškan, rojen 7. januarja 1844. v bližnji Hrovači. Umrl je 6. oktobra 1918. v Ljubljani. 

Lesena naprava za luščenje fižola

Ribniški grad stoji na ravnini, ob reki Bistrici, v starem mestnem jedru Ribnice. Zgodovina gradu sega v začetek 12. stoletja. Zgradili so ga Turjačani. Tekom stoletij se je grad spreminjal in kljuboval številnim nevšečnostim. Vse do konca druge svetovne vojne, ko je bil požgan.

Bronasta skulptura 'Ribniška partizanska družina' je delo kiparja Janeza Boljke. Postavljena je bila leta 1959. pred vhodom v grad, na Gallusovem nabrežju.

Ribniški semenj. Lojtrnika s suho robo

Ribnica, Francoski most. Letnica 1830, ko naj bi končali gradnjo mostu. To je omogočil Jožef Anton Rudež (1793-1846) in prebivalci Ribnice. 

Ribnica, Francoski most iz 19. stoletja. Kamnita plošča z letnico 1665. in inicialkami barona Jurija Andreja Trillega. 

Staro mestno jedro Ribnice

Ribnica na Dolenjskem. Kamniti, nekoč petločni, danes štiriločni Francoski most je bil zgrajen okoli leta 1810. Pod njim teče reka Bistrica. 

Zanimivi ostanki secesijske hiše z vogalnim stolpom na Gorenjski 25 v Ribnici. Viden je tudi del polkrožnega kamnitega vhoda na dvorišče. Postavili so jo v dvajsetih letih 20. stoletja. Kapelica ob njej je bila iz istega obdobja. Današnja je rekonstrukcija. Od stare kapelice sta ostala kamnita stebrička na pročelju. 

Ribnica, Gorenjska 33. Nadstropna secesijska hiša je imela nekoč trgovino in gostilno. Na ulični fasadi bledi napis tedanjega lastnika 'Franc Šilc'. Hiša je iz 19. stoletja. Kasneje so jo predelali in prizidali balkon nad vhodom.

Ribnica, Gorenjska ulica z nizom pritličnih hiš z dvokapno streho in frčado. Osnova hiš je iz 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Naselje čudovitih hišk se imenuje Gorenja vas in je del Ribnice. Prva hiša, na desni, s secesijskim okrasjem in lepo obnovljena je imela nekoč gostilno. Na ulični fasadi so ohranili inicialki F.K.

Lepo ohranjena in vzdrževana modernistična vila na robu starega mestnega jedra Ribnice

Vrtnica na nekem ribniškem vrtu.

Vir: Register NKD

zupnija-ribnica.rkc.si

Stensko slikarstvo v župnijski cerkvi sv. Štefana v Ribnici na Dolenjskem, Ana Pucelj, 3Kronika, 2018