Ribnica na Dolenjskem

Na enodnevni izlet v Ribnico na Dolenjskem se odpravimo iz Ljubljane z vlakom. Lep, nov, udoben. Skozi okno opazujemo pokrajino in vasice skozi katere se vozimo. Z železniške postaje Ribnica se, po Kolodvorski ulici, odpravimo v staro mestno jedro.

Na Kolodvorski ulici se srečamo z našim pesnikom Francetom Prešernom in njegovo muzo. Vsak od njiju v obliki reliefa krasita stranski fasadi hiše z ostanki secesijskega okrasja na številki 12. V isti ulici najdemo zgradbe iz začetka 20. stoletja kot je Meščanska šola iz leta 1907, historična zgradba nekdanje lekarne v kateri je glasbena šola in kar nekaj lepih vil. V pritličju zgradbe na Kolodvorski 9 je bila leta 1929. posojilnica. Leta 1941. je slikar France Mihelič, pod napuščem, naslikal prizor iz življenja prebivalk in prebivalcev Ribnice z obvezno suho robo in lončarskimi izdelki. 

V središču starega mestnega jedra je župnijska cerkev sv. Štefana. V njej si lahko ogledamo pravo malo umetnostno "galerijo" kar štirih slovenskih slikarjev in ene slikarke. Oltarna slika v glavnem oltarju je delo Ivana Groharja, nastalo leta 1901. Prezbiterij sta poslikala Janez Wolf in njegov učenec ter pomočnik Anton Jebačin, leta 1880. Desetletje kasneje se je poslikave glavne in prečne ladje, v podobnem slogu, lotil slikar Matija Koželj. Svojevrstna umetnina so vratca tabernaklja v prezbiteriju. Izdelana so po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Piko na i je postavil eden velikih slovenskih arhitektov. Po načrtih Jožeta Plečnika so na novo zgradili zvonika in na vrh, namesto prejšnje piramidaste strehe, postavili značilne Plečnikove stebričke. Tako je Ribnica dobila edinstven sakralni spomenik vreden ogleda.

Za cerkvijo sv. Štefana, na drugi strani rečice Bistrica, na ravninskem delu, stoji Ribniški grad. Prvoten je bil porušen in požgan v drugi svetovni vojni. Delno so ga rekonstruirali, dodali letni oder za različne predstave, zaprti del pa namenili muzejskim zbirkam. Znotraj grajskega obzidja, v grajskem parku, je urejen Park kulturnikov. Doprsni kipi in spominske plošče so posvečene ljudem, ki so bili rojeni v Ribniški dolini ali pa so tu dolga leta delovali. Žensk med njimi nisem zasledila. Mogoče je bila kakšna zapisana na spominskih ploščah pa sem spregledala. Našla sem pa doprsni kip partizanke in narodne heroinje Majde Šilc. Stoji osamljen v bližini zdravstvenega doma in kako stereotipno, na otroškem igrišču. 😎

Skratka, staro mestno jedro Ribnice je polno znamenitosti in zanimivosti. Od suhe robe, lončarstva do arhitekture in umetnostne zgodovine pa tudi za hrano je dobro poskrbljeno. 

Relief Franceta Prešerna na fasadi hiše, na Kolodvorski ulici v Ribnici, zgrajena na začetku 20. stoletja. Tudi relief naj bi bil iz tega časa. Danes je obnovljen.

Na drugi strani hiše je relief Prešernove muze. V stilu tiste na ljubljanskem Prešernovem trgu, samo manj razgaljena, oziroma ni razgaljena. 😊

Ribnica. Nadstropna, pet-osna hiša na Kolodvorski ulici je bila zgrajena okoli leta 1920. Ima še nekaj secesijskega okrasja. Glavno okrasje pa sta reliefa Franceta Prešerna in njegove muze. Fotografiji zgoraj

Ribnica. Hiša na Kolodvorski ulici s klasicistično fasado je bila zgrajena v prvi polovici 20. stoletja. V njej je bila lekarna, danes je tu glasbena šola.

Ribnica, Kolodvorska 13. Detajl dvonadstropne stavbe s polkrožnim portalom in letnico 1907. Sprva je bila tu šola za fante, pozneje pa meščanska šola

Ribniški semenj suhe robe. Košare takšne in drugačne. 😊

Ribnica, Kolodvorska 9. Freska pod strešnim napuščem je delo Franceta Miheliča, iz leta 1941. Predstavlja življenje Ribničanov in Ribničana s suho robo. V pritličju hiše je bila leta 1929. posojilnica.

Nadstropna secesijska hiša na Gorenjski cesti. Orel pod napuščem drži grbovni ščit z inicialkama AB

Vila na Gorenjski cesti 3 je danes sedež občine Ribnica

Bronasti kip bežeče matere z otrokom se imenuje 'Preplah'. Od leta 1961. stoji v manjšem parku na začetku Gorenjske ulice. Skulpturo je ustvaril slovenski kipar Lojze Dolinar, leta 1947. 

Majda Šilc (1923-1944), doprsni kip narodne herojinje, postavljen leta 1978. pri zdravstvenem domu Ribnica.

Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Ribničan, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini) 

Ribnica, Šolska 2. Lesena skulptura Kurirček, postavljena leta 1977, je delo kiparja samouka, Petra Jovanoviča (6. februar 1938. Dolenja Žetina v Poljanski dolini). V rojstnem kraju še vedno živi in ustvarja.

Grb Ribnice na Dolenjskem

45. Ribniški semenj se je odvijal v nedeljo, 4. septembra 2022.

Ribnica, Škrabčev trg

Ribniški semenj, prepoznavnost Ribnice, suha roba

Spominska plošča na pročelju nekdanje šole, na Škrabčevem trgu, ki jo je med leti 1810-1812 obiskoval France Prešeren.

Ob cerkvi sv. Štefana v Ribnici stoji lesena skulptura 'Križani', delo kiparja Staneta Jarma.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Levi stranski oltar je posvečen Rožnovenski Materi božji. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa. Freska sv. Uršula, iz leta 1890. je delo slovenskega slikarja Matija Koželja

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Freska v prečni ladji, Kristus v farizejevi hiši, slikar Matija Koželj, 1890.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Oltarna slika v glavnem oltarju, s podobo papeža Gregorja, je delo slovenskega slikarja Ivana Groharja. Nosi letnico 1901. Prezbiterij je poslikal slovenski slikar Janez Wolf (1825. Leskovec pri Krškem - 1884. Ljubljana), leta 1880. Nad glavnim oltarjem freska 'Sveta Trojica'. Pri dekorativni poslikavi prezbiterija je sodeloval tudi slovenski slikar Anton Jebačin (1850-1927 Ljubljana)

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vratca tabernaklja v prezbiteriju so bila izdelana po predlogi slikarke Helene Vurnik in arhitekta Ivana Vurnika. Leta 1915. jih je izdelal ljubljanski pasar Ivan Kregar. Na vrhu vratc stoji Marija z detetom. V medaljonih na levi strani, sta upodobljena Jezusovo rojstvo in Jezus na križu. Na desni strani je prizor iz Zadnje večerje in Marijino kronanje. 

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Janez Wolf, freske v prezbiteriju iz leta 1880. Mojzes in evangelista, sv. Janez in sv. Luka

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Vitraj in dekorativna poslikava prečne ladje, Matija Koželj, 1890.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Spovednica in Križev pot. Leta 1872. ga je naslikal slovenski slikar Matija Koželj.

Ribnica, cerkev sv. Štefana. Desni stranski oltar sv. Janeza Evangelista. Oltarna slika je delo Janeza Wolfa, freska nad oltarjem, sv. Frančišek Asiški, Matija Koželj, 1890.

Današnje orgle so iz leta 1874. Mrežasta ograja na koru je bila izdelana v Auerspergovi livarni na Dvoru, leta 1878.

V Ribnici je bila suha roba prvič omenjena že v 14. stoletju. V izdelavo lesenih predmetov so bili vpeti vsi člani družine, od otrok do starih staršev. Danes je malo drugače. Še vedno se izdelujejo suho robarski predmeti. V počastitev panogi, ki je prehranjevala številne družine, vsako leto, če ne pride kaj vmes (korona), organizirajo Ribniški semenj. Letos že 45-ti. 

Kamniti grajski most povezuje trg in Ribniški grad.

Grad Ribnica in grajski park. Kjer je prvotno stalo obrambno obzidje, so leta 1958. zgradili arkadno galerijo. Pod njo je letni oder, ki ga zakrivajo stojnice 45. Ribniškega semnja.

Ribnica. V grajskem parku so po načrtih arhitekta Vlasta Kopača (1913. Žiri - 2006. Ljubljana), leta 1982, uredili Park kulturnikov. Tu so kipi in spominska obeležja okoli 60 oseb, ki so se rodile v Ribnici in Ribniški dolini ali pa so tu delovale.

Ribnica, grajski park kulturnikov. Stanislav Škrabec, jezikoslovec, pisatelj, frančiškan, rojen 7. januarja 1844. v bližnji Hrovači. Umrl je 6. oktobra 1918. v Ljubljani. 

Lesena naprava za luščenje fižola

Ribniški grad stoji na ravnini, ob reki Bistrici, v starem mestnem jedru Ribnice. Zgodovina gradu sega v začetek 12. stoletja. Zgradili so ga Turjačani. Tekom stoletij se je grad spreminjal in kljuboval številnim nevšečnostim. Vse do konca druge svetovne vojne, ko je bil požgan.

Bronasta skulptura 'Ribniška partizanska družina' je delo kiparja Janeza Boljke. Postavljena je bila leta 1959. pred vhodom v grad, na Gallusovem nabrežju.

Ribniški semenj. Lojtrnika s suho robo

Ribnica, Francoski most. Letnica 1830, ko naj bi končali gradnjo mostu. To je omogočil Jožef Anton Rudež (1793-1846) in prebivalci Ribnice. 

Ribnica, Francoski most iz 19. stoletja. Kamnita plošča z letnico 1665. in inicialkami barona Jurija Andreja Trillega. 

Staro mestno jedro Ribnice

Ribnica na Dolenjskem. Kamniti, nekoč petločni, danes štiriločni Francoski most je bil zgrajen okoli leta 1810. Pod njim teče reka Bistrica. 

Zanimivi ostanki secesijske hiše z vogalnim stolpom na Gorenjski 25 v Ribnici. Viden je tudi del polkrožnega kamnitega vhoda na dvorišče. Postavili so jo v dvajsetih letih 20. stoletja. Kapelica ob njej je bila iz istega obdobja. Današnja je rekonstrukcija. Od stare kapelice sta ostala kamnita stebrička na pročelju. 

Ribnica, Gorenjska 33. Nadstropna secesijska hiša je imela nekoč trgovino in gostilno. Na ulični fasadi bledi napis tedanjega lastnika 'Franc Šilc'. Hiša je iz 19. stoletja. Kasneje so jo predelali in prizidali balkon nad vhodom.

Ribnica, Gorenjska ulica z nizom pritličnih hiš z dvokapno streho in frčado. Osnova hiš je iz 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Naselje čudovitih hišk se imenuje Gorenja vas in je del Ribnice. Prva hiša, na desni, s secesijskim okrasjem in lepo obnovljena je imela nekoč gostilno. Na ulični fasadi so ohranili inicialki F.K.

Lepo ohranjena in vzdrževana modernistična vila na robu starega mestnega jedra Ribnice

Vrtnica na nekem ribniškem vrtu.

Vir: Register NKD

zupnija-ribnica.rkc.si

Stensko slikarstvo v župnijski cerkvi sv. Štefana v Ribnici na Dolenjskem, Ana Pucelj, 3Kronika, 2018

Kropa pri Radovljici

Kropa in Kamna Gorica sta dve slikoviti vasici, ki ju je fužinarstvo dodobra zaznamovalo in je v obliki umetnega kovaštva tudi danes vidno na vsakem koraku. Bližnja Jelovica je bila bogata z železovo rudo, da o lesu niti ne govorimo. Ljudje so to s pridom izkoristili. Nekateri so obogateli, večina pa je samo našla delo za skromno preživetje.

Skozi Kropo teče potok Kroparica, ki je bil del mreže vodnih rak. Na njih so postavljali vodna kolesa, ki so poganjala mehove, te pa so uporabljali kovači in kovačice pri svojem delu. Ja, tudi kovačice so bile in ob delu so na ognjišču, kjer so kovale žeblje, tako "mimogrede" še skuhale kosilo. Bregova Kroparice povezuje več kamnitih, ločnih mostov. Ob njih je rastlo mogočno drevo ob katerem so se Kroparji srečevali in modrovali.

Naš sprehod po razloženem starem trškem naselju smo začeli in končali na začetku, na številki 2, kjer že nekaj stoletij stoji gostilna Pri Jarmu. Za začetek smo si privoščili kavo, za zaključek slikovitega in zanimivega sprehoda pa še odlično pozno kosilo.

Kropa se deli na tri dele: Spodnji Konec, Srednji Konec ali Plac in Zgornji Konec. Ob potoku so nanizane mogočne fužinarske hiše. Večina je lepo obnovljenih. Fužinarstvo in življenje v Kropi je predstavljeno v Kovaškem muzeju na Placu in na edinem vigenjcu (kovačija), ki se je ohranil v Zgornjem Koncu Krope. V njem so nam nazorno prikazali težko delo kovanja žebljev, ki je trajalo precej več kot osem ur na dan. V bližini je tudi rojstna hiša slikarja Janeza Potočnika. Od tu se po peš poti vzpnemo do župnijske cerkve sv. Lenarta, ki so jo poslikali pomembni slovenski slikarji. Če slikarja Matevža Langusa kar pogosto videvamo po naših cerkvah pa je slikarka Ivana Kobilca bolj redka gostja v sakralnih objektih. Njeno delo lahko vidimo v glavnem oltarju, a le ob posebnih dogodkih. Na našo željo so nam sliko pokazali. Recimo, da je bil naš obisk tak poseben dogodek. 😊Podobno sliko Ivane Kobilca, najdemo tudi v taborski cerkvi Marije sedem žalosti v Podbrezju. 

Na drugem bregu Kroparice stoji manjša cerkev Matere Božje (Kapelca), ki jo je poslikal Matija Bradaška. Obe pa sta polni umetno kovanih izdelkov, od daritvene mize in ambona pa do svečnikov in Križanega, delo domačega mojstra umetnega kovaštva Joža Bertonclja. 

Nekdanji vodni zbiralnik v Kropi obdaja umetna kovinska ograja z zmajčki. Delo kroparskega mojstra umetniškega kovaštva Joža Bertonclja ((1901-1976).

Jezero v starem trškem jedru Krope? Ne, to je vodni zbiralnik ali Bajer iz leta 1558. Skupaj z rakami (vodna korita) in zapornicami, je z vodno energijo, ki je poganjala sistem mehov in težkega kladiva (razstavljen pri Kovaškem muzeju), oskrboval Spodnjo fužino, topilnico železove rude. Zgradili so jo sredi 16. stoletja. Bajer so obnovili leta 2001.

Bajer, vodni zbiralnik iz leta 1558. so obnovili leta 2001.

Baročna kapelica sredi starega trškega jedra Krope. S prizori iz Svetega pisma jo je v celoti poslikal v Kropi rojeni slikar Janez Potočnik.

Poslikava notranjosti Potočnikove kapelice. Dva angela držita Marijino podobico. Spodaj skupina ljudi v oblačilni noši prve polovice 19. stoletja.. 

Staro trško jedro Krope. Potočnikova kapelica in dve fužinarski hiši, ki ju je zob časa dodobra načel. 

Kropa, muzej na prostem. Ohranjeno orjaško kladivo na vodni pogon. Imenovali so ga repač. Z njim so izdelovali cajne oziroma polizdelke za žeblje.

Kovaški muzej Kropa se nahaja v mogočni fužinarski, Klinarjevi hiši. Njena zasnova sega v 17. stoletje. V njej je bila gostilna, čitalnica, v letu 1894. ustanovljena žebljarska zadruga pa tudi vajeniška šola.

Ob potoku Kroparica so v spomin na fužinarske čase postavili nakovala

Meni ena lepših ohranjenih fužinarskih hiš v Kropi. Osnova hiše je iz 16. stoletja. Današnjo podobo je dobila v 19. stoletju. V njej so bivali lastniki fužin in njihovi delavci, kroparski kovači in njihove družine. V fužinarskih hišah je nekoč bivalo tudi do sto ljudi. V pritličju so bili trgovski prostori. Kamnito slopno Florjanovo znamenje nosi letnico 1602. V 18. stoletju so ga povišali. Mimo znamenja pelje pot do Marijine cerkve (Kapelce)

Kamniti most Na Placu je iz konca 18.stoletja

Umetno kovana ograja z zmajčki, ob potoku Kroparica. Idejna zasnova domačega umetniškega kovača Joža Bertonclja. Na drugi strani potoka stoji spomenik NOB. Spomenik so postavili leta 1966. po načrtih arhitekta Alberta Sušnika. Načrt za skulpture sta izdelala kiparja Marija Benedetti Keržič in Stane Keržič. 

Mazollijev dvorec v Kropi 58 je v osnovi iz leta 1620. Krasita ga dva konzolna pomola na vogalih in bifora v nadstropju. Nad glavnim vhodom je spominska plošča posvečena nadučitelju Marku Kovšci. Od leta 1888. do 1957. je bila v dvorcu šola. 

Spominska plošča z reliefom na pročelju nekdanje šole, Kropa 58, iz leta 1895. Posvečena je nadučitelju Marku Kovšci (1838. Podvelb - 1894. Kropa)

Relief, Marija z Jezuščkom, na pročelju hiše v Kropi

Zmaj, delo mojstra umetniškega kovaštva Joža Bertonclja (1901-1976) iz Krope. Umetno kovani Bertoncljevi zmajčki krasijo tudi nabrežje Ljubljanice in Ljubljanski grad

Del starega trškega jedra Krope, ob potoku Kroparica, se je nekdaj imenoval Ta usrana gasa. Nadstropna fužinarska hiša v obliki črke L ima osnovo iz druge polovice 18. stoletja (1770). V 20. je bila obnovljena in predelana. V nadstropju je balkon s kovano ograjo. Hiša ob njej je iz konca 17. stoletja (1699). Očitno ni od nikogar, ker žalostno propada. Na oknih so velike lutke. Performans? 

Poslikava v arkadnem hodniku rojstne hiše slikarja Janeza Potočnika (15. junij 1749. Kropa - 9. februar 1834. Ljubljana)

Rojstna hiša slovenskega slikarja Janeza Potočnika v Kropi 56.

Detajl vigenjca (kovačnice) Vice v zgornjem delu Krope.

Vigenjc Vice v zgornjem delu Krope. Nekdanja kovačnica je spremenjena v muzej kjer obiskovalcem pokažejo kako so delali kovači in kovačice.

Muzej Vigenjc Vice v Kropi. Ohranjena kovačnica za ročno kovanje žebljev. Prvi na sliki in največji se imenuje Benečan. Kovali so ga za Benetke, tako da Benetke ne stojijo samo na kraškem lesu, temveč tudi na kroparskih žebljih, ki les povezujejo. Težko, celodnevno udarjanje s kladivom so opravljale tudi ženske in starejši otroci. Ker so bili ves dan od doma, so v kovačiji tudi kuhale. Vsaka je imela na ognjišču svoj lonec v katerem so "mimogrede" še skuhale kosilo.

Kropa, staro fužinarsko naselje se deli na Spodnji in Zgornji Konec, vmes je Srednji Konec oziroma Plac. Vodne rake in zapornica na Zgornjem Koncu

Barvita, baročna kapelica z dvema stebroma iz tufa in poslikavo Križanja in Marije na pročelju je iz konca 19. stoletja. Poslikavo pripisujejo baročnemu slikarju Matiji Bradaška. Kapelica stoji ob Kroparici v Zgornjem Koncu.

Kropa. Kamniti most čez Kroparico v Zgornjem Koncu. Zgrajen je bil leta 1800. 

Z obzidja župnijske cerkve sv. Lenarta je lep pogled na staro vaško jedro Krope. Fužinarske hiše, Kovaški muzej, na vzpetini kapelica Matere Božje in Mežnarija

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. Stranski vhod v cerkev. Lesena vrata krasijo umetno kovani elementi, ki tvorijo nekakšno mrežo. Enkratno ☺

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. Freske je ustvaril slikar Matija Bradaška

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. Orgle in freske, ki so nastale okoli leta 1900

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. Baročna prižnica s sliko 'Pridiga na gori', ki je delo delavnice Leopolda Layerja iz Kranja. 

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. Marija Brezmadežna, oltarna slika, ki občasno zamenja sv. Lenarta, je delo slovenske slikarke Ivane Kobilca iz leta 1895.

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. Krstilni kamen

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. Umetno kovan podstavek daritvene mize, ambon in Križani, so delo kroparskih umetniško kovaških mojstrov, Joža Bertonclja in Jožeta Šolarja. Oltarna slika je delo slikarke Ivane Kobilca. 

Kropa - župnijska cerkev sv. Lenarta. V glavnem oltarju je kip sv. Lenarta. Dva stranska baročna oltarja, sv. Jožefa in Ecco Homo pa krasita sliki baročnega slikarja iz bližnje Kamne Gorice, Matevža Langusa. 

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca)

Ozka dolina ob potoku Kroparica in v naročju planote Jelovica kamor se je umestila slikovita fužinarska vasica Kropa. 

Polkrožni kamniti portal iz tufa in tristrano kamnito stopnišče. Na portalu letnica 1741. Vhod v nekdanjo Kaplanijo pozneje Mežnarija.

Nadstropna, pet-osna hiša s polkrožnim portalom in poudarjenimi okenskimi okvirji iz tufa. Okna v pritličju imajo kovano mrežo. Na portalu je letnica 1741. Hiša je bila sprva kaplanija, pozneje pa mežnarija. Je tudi rojstna hiša bratov Dermota, ki so bili odlični operni pevci. Najbolj znan je Anton Dermota. Bil je član Dunajske državne opere.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Obok prezbiterija je poslikal Matija Bradaška, leta 1901. Na osrednji freski je Marija in angel Gabrijel. Na desni, Marija in Jožef prineseta malega Jezusa v tempelj, na levi sta Marija in Elizabeta. Poleg svetnikov, je Matija Bradaška naslikal dva požara, ki sta zajela Kropi. Eden zaradi nepazljivosti, drugi požar je bil podtaknjen.  

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Zanimivost cerkvice je baročna prižnica, ki se zlije s spovednico.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Orgle in relief sv. Cecilije. Križev pot je delo Matije Bradaška iz leta 1880.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Nenavaden leseni križ je iz leta 1969. Postavili so ga ob stoti obletnici prenove Marijine podobice, ki je del glavnega oltarja. Vsak obiskovalec dogodka je v križ zabil kroparski žebelj. Tako so simbolično povezali Križ in žebljarstvo.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Sliko pripisujejo domačemu slikarju Janezu Potočniku. Prikazuje nastanek božje poti "Pri Kapelci" in angele, ki otrokom kažejo Marijino podobo.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Umetno kovaštvo v Kropi. Svečnik, delo Joža Bertonclja.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Razpelo je leta 1975. podaril cerkvi mojster umetnega kovaštva Joža Bertoncelj. Za razpelo je dobil zlato medaljo na mednarodnem sejmu domače obrti v Munchnu.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Stranski baročni oltar Svetih treh kraljev

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Glavni oltar z Marijino podobo, ob njej sta njena starša sv. Ana in sv. Joahim. Ob slavoločni steni stojita stranska oltarja Svetih treh kraljev in Svetega Križa. Daritveni oltar in ambon sta, kot se za Kropo spodobi, iz umetno kovanega železa.

Kropa - cerkev Matere Božje (Kapelca). Ob njej pelje stara pot na Jamnik

Hiša ob vodnem koritu (rake) s kovanimi ograjami

Impozantna, kar deset osna, nadstropna stavba, ki stoji na začetku Krope, je bila zgrajena med leti 1952. do 1954. Stavbo so zgradili s prostovoljnim delom zaposleni v podjetju Plamen. V njem so uredili Sindikalni dom. Imeli so gledališče, kino, dvorane za proslave in druženja. Danes je to Kulturni dom. Drugo ime, enaka ali podobna dejavnost. Načrte za stavbo je izdelal arhitekt Maks Strenar (1901. Trst - 1968. Kranj). Bil je Plečnikov študent. 

Pročelje Kulturnega doma v Kropi krasijo številni detajli umetnega kovaštva. Med drugim tudi tale polkrožni portal s kovanimi vrati, ki vodijo v knjižnico Antona Tomaža Linharta.

Na začetku Krope, na številki 2, se nahaja gostilna Pri Jarmu oziroma Pr' Jarm, ki ima dolgoletno tradicijo. Zgrajena v drugi polovici 18. stoletja (1770). V času fužinarstva so se poleg gostinstva ukvarjali tudi s prevozništvom. 

Gospodarsko poslopje gostilne Pri Jarmu ima obliko črke L. Spodaj zidano, zgoraj leseno. Še najbolj mi je všeč del s ptičjimi valilnicami in pasjo hiško pod stopnicami. Kužki že zdavnaj ne živijo v takih hiškah, zdaj je njihov prostor na kavču. Vsaj za večino 😊

Kamna Gorica, rojstni kraj baročnega slikarja Matevža Langusa

Vir:

- Voden ogled z lokalno vodnico

- Register NKD

- mro.si/kovaski-muzej-kropa

- Kropa in Kamna Gorica, Kulturno turistični vodnik, 2017

- Tristo let Kapelice: Kropa 1705-2005, uredil Joža Eržen, Župnija Kropa, 2005