Haloze, Cirkulane, grad Borl in vinorodna Gorca

Po ogledu bazilike na Ptujski Gori smo se odpravili v Cirkulane. Sedež manjše slovenske občine, v osrčju Haloz. Ima dobrih dva tisoč prebivalcev. Leži v severovzhodnem delu Slovenije. Neokrnjena narava, grički, posejani z vinogradi na ličnih terasah, doline, travniki in gozdovi. Mir božji. Thomas Hardy bi rekel 'daleč od ponorelega sveta' in mestnega hrupa.

Kaj smo si ogledali na tem lepem koncu, ko nas je v oktobru sonce ravno prav grelo 😊Ob cerkvi sv. Katarine, je lepo urejen Park dediščine Cirkulane. Čudovit etnološki muzej na prostem s prikazom življenja in dela ljudi na tem prostoru. Sestavljajo ga pritlična, tradicionalna haloška cimprana hiša. V hiški je bivalni in gospodarski del z obilico etnoloških predmetov. Ob hiši je lesena štala, skedenj, čebelnjak, zeliščni vrt in veliko dvorišče z brajdami.

V središču Cirkulan smo obiskali meščansko Rajherjevo hišo iz začetka 20. stoletja. V njej se je rodil pomembni krajan dr. Vladimir Bračič. Bil je pobudnik ustanovitve Univerze v Mariboru in njen prvi rektor. Bil pa je tudi geograf in politik. V rojstni hiši smo si ogledali spominsko sobo in razstavo '... od Cirkulan do vrha Univerze v Mariboru in nazaj ...'.

Grad Borl je znamenitost občine Cirkulane in kulturna dediščina državnega pomena. Zelo počasi ga obnavljajo, a tudi to, kar je obnovljeno, ni dostopno za obiskovalce. Ogled samo skozi železna vhodna vrata. Grad Borl so zgradili v 12. stoletju. Služil je kot obmejna trdnjava. Današnji videz mu je dala ena najpomembnejših lastnic gradu, plemiška družina Sauer. Živeli so na gradu in skrbeli tudi za razvoj kraja. Po vojni je bila na gradu restavracija i hotel. Prirejali so različne koncerte in prireditve. Grad Borl je bil živ. Upam, da čim prej spet oživi in sprejme obiskovalce.

Za konec enodnevnega izleta po Halozah smo se odpravili oziroma odpeljali, z manjšim avtobusom, za velikega so tu ceste preozke, v vinorodni del Haloz. Vinogradi na terasastih policah, klopotci, hiške pa tudi vile, ki kraljujejo nad vinogradi. Ohranili so eno od viničarskih hiš in v njej uredili manjši muzej in prostor za projekcije in prireditve. 

Ocena izleta, čista desetka. 😊

Dalija na vrtu Parka dediščine Cirkulane

Park dediščine Cirkulane. Bložakova, viničarska, s slamo krita cimprana hiša iz leta 1805. Lesena hiška je z obeh strani ometana z ilovico in pokrita z dvokapno slamnato streho na čop.

Park dediščine Cirkulane. Bložakov leseni hlevček, za kravico in pujske. 💜😊

Cirkulane, cerkev sv. Katarine Aleksandrijske

Park dediščine Cirkulane. Bivalni del tradicionalne haloške hiške. Na tramu je letvica, ki so jo uporabili za shranjevanje jedilnega pribora.

Park dediščine Cirkulane. Mlinček, likalnik na žerjavico in nekaj lončene posode

Park dediščine Cirkulane, Singerca 😊

Park dediščine Cirkulane, spalnica

Park dediščine Cirkulane, kuhinja z odprtim ognjiščem

Park dediščine Cirkulane, lončeni vrč z ročajem, vaza in cedilo

Park dediščine Cirkulane, sklednik

Park dediščine Cirkulane, lončena peč, kolovrat

Park dediščine Cirkulane, poslikana steklena karafa in kozarčka

Park dediščine Cirkulane. Gospodarski del tradicionalne haloške hiške, stiskalnica, preša

Park dediščine Cirkulane. S slamo krita streha in cvetoče okno 💙

Park dediščine Cirkulane. Etnološki muzej na prostem

Park dediščine Cirkulane.

Park dediščine Cirkulane, čevljarski stolček

Park dediščine Cirkulane

Cirkulane, središče istoimenske občine na severovzhodu Slovenije 

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Baročno cerkev so zgradili grofje Sauri z bližnjega gradu Borl. Ponaša se z enim največjih zvonikov v Sloveniji. Visok je kar 52 metrov.

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Baročni glavni oltar sv. Barbare. Prezbiterij je najstarejši del cerkve. Predvidevajo, da je iz 13. stoletja. Današnja podoba cerkve je iz 17. stoletja.

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Pod korom je freska Cirkulan, ena najstarejših upodobitev kraja. Takrat so se Cirkulane imenovale Sveta Barbara v Halozah. Fresko je naslikal avstrijski slikar Johann Lederwasch, leta 1819.

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Prezbiterij je najstarejši del cerkve. Domnevajo, da sega v 13. stoletje.

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Križani

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Podoba sv. Barbare na zvoniku.

Cirkulane. Mogočna trška hiša je tudi rojstna hiša dr. Vladimirja Bračiča, geografa in politika. Bil je tudi prvi rektor Univerze v Mariboru. V njej so uredili njegovo spominsko sobo. Hišo imenujejo Rajherjeva hiša, po nekdanjem lastniku.

Portret dr. Vladimirja Bračiča, olje na platnu, je leta 1971. naslikal slikar Albin Lugarič (1927. Ptuj - 2014. Ptuj).

Cirkulane. Društvo ljubiteljev Tomosovih motorjev odhaja na izlet. 🏍

Grad Borl. Gotski obrambni stolp (bergfrid) 

Grad Borl je delno obnovljen a še vedno zaprt za javnost. 

Grad Borl, kamniti baročni portal grajske kapele. Nad preklado sta grba družine Sauer, ki je na gradu živela in poskrbela tudi za razvoj okoliških krajev. Nad grboma je freska Svete Trojice, ki jo objema angel. Umetnina nosi letnico 1674.

Haloze, Gorca, lepo obdelani terasasti vinogradi

Haloze, Gorca, haloški klopotec ima šest krakov.

Haloze, Viničarski muzej na Gorci

Haloze, Gorca, v daljavi Ornikova vila

Haloze, Gorca, lončena peč v muzejski viničarski hiši

Haloze, Gorca, lončena vrča v Viničarskem muzeju

Haloze, Gorca, muzejska viničarska hiša s črno kuhinjo in bivalnim delom

Haloze, Gorca

Haloze, vinorodna Gorca in s soncem obsijani grički

Haloze, baročna cerkev sv. Trojice na Gorci

Haloze, Ornikova vila na Gorci z vinogradi. Ta del Haloz spada pod občino Podlehnik. Leta 1947 so v vili uredili Dom igre in dela za predšolske otroke zaposlenih staršev. Učili so se petja in plesa ter se veliko igrali. Otroci so odhajali domov v soboto in se v nedeljo vrnili. (Vodnik po Občini Podlehnik)

Haloze, vila Gorca oziroma Ornikova vila. Nekoč je bila v njej gostilna. 

Oktober v Halozah, Gorca

Povezano:

Ptujska Gora - Bazilika Marije Zavetnice s plaščem

Vir: 

voden izlet, organizator Ljubljansko geografsko društvo 

Vodnik po občini Cirkulane, Turistično društvo Cirkulane, 2018

turizem.haloze.org

Planina pod Golico in narcise

Planina pod Golico je razložena vas, ki se razteza ob potoku Jesenica. Nad vasjo, na poti do koče pod Golico teče živahen Črni potok. Vas leži na približno 950 metri nadmorske višine. Do leta 1945. se je imenovala Sveti Križ. Večina takratnih prebivalcev je bila rudarjev, ki so skoraj šest stoletij, vse do začetka 20. stoletja, v Savskih jamah kopali železovo rudo. Od Jesenic je oddaljena le pet kilometrov a, če upoštevaš, da se pot v glavnem vzpenja, je besedica le, popolnoma odveč.

Sredi vasi stoji baročna cerkev Sv. Križa. Zgrajena je bila leta 1683, ko sta brata Bucelleni izpolnila svojo obljubo rudarjem. Če najdejo nova nahajališča železove rude, bosta zgradila cerkev. In tako se je tudi zgodilo. Cerkev še danes stoji in je v uporabi. 

Največja naravna znamenitost vasi pod Golico so narcise, ki v maju pobelijo travnike in privabijo številne obiskovalce. Raj za pohodnike in sprehajalce. Na svojem potepanju po vasi sem odkrila še veliko zanimivega. Od zanimive vaške arhitekture, kapelic, spomenikov, na prostem razstavljenih etnoloških predmetov, živali, celo Alpe v malem sem našla tu.

Foto zgodba o vasici Planina pod Golico:

Narcise, zaščitni znak Golice in slikovitih vasic pod njo.

Detajl zvonika z razgibano streho. Cerkev sv. Križa na Planini pod Golico

Planina pod Golico, baročna cerkev sv. Križa in župnišče. Cerkev sta zgradila brata Janez Andrej in Oktavij  Bucelleni, v drugi polovici 17. stoletja. Rudarjem sta obljubila zgraditi cerkev, če najdejo nova nahajališča železove rude in očitno so jih našli. 

Cerkev sv. Križa v Planini pod Golico je posvetil ljubljanski škof Žiga Krištof Herberstein leta 1685.

Narciso obrobljeno s štukaturo najdemo tudi na stropu ladje v cerkvi sv. Križa.

Poslikava kupole prezbiterija

Glavni oltar sv. Križa z lesenim razpelom, ki ga obkroža petnajst medaljonov s prizori skrivnosti rožnega venca. Slikar ni znan, domneva je, da izhaja iz šole kranjskega slikarja Leopolda Layerja. 

Križev pot

Joža Čop (1893-1975) je bil slovenski alpinist, vodnik in gorski reševalec. Doprsni kip je delo kiparja Marjana Keršiča.

Vas Planina pod Golico leži ob potoku Jesenica

Nadstropna stanovanjska hiša z dvoramnim stopniščem, lesenim gankom v nadstropju in gospodarskim poslopjem pod isto, dvokapno streho. Najverjetneje iz začetka 20. stoletja. 

V Planini pod Golico najdemo tudi Alpe v malem. 

Znamenje s štirikapno strešico

Planina pod Golico je svoje ime dobila po letu 1945. Prej se je imenovala Sveti Križ.

Etnološka zbirka na prostem, stiskalnica

Zapuščena kašča ob Črnem potoku

Pritlična hiška pokrita s skodlami. Z njimi je obložena tudi fasada.

Etnološka zbirka na prostem, sani za prevoz oglja

Etnološka zbirka na prostem. Lesena kljuka je najverjetneje služila za lažje prenašanje stvari na ramenu

Kamnito napajalno korito v središču vasi Planina pod Golico

Spomenik in spominski plošči padlim v NOB

Maček najraje leži kar sredi ceste. Upam, da ima še vseh devet življenj 💗

Na poti do Savskih jam, V Planini pod Golico, travnik z narcisami na predzadnji dan meseca maja.

Pritlična hiša z dvokapno streho na čop. Del pročelja pod streho je obložen s korci

Od Planine pod Golico do Savskih jam je med majskim vikendom vozila tudi konjska vprega.

Slapovi Črnega potoka

Kovana vrata, vhod v Korlnov rov opuščenega rudnika železove rude v Savskih jamah

Idilična, obnovljena, pritlična hiška ob Črnem potoku bi lahko bila nekdanja upravna stavba Savskih jam, nisem pa prepričana 😊

Kmečki turizem in gostilna Pr' Betel. Planina pod Golico 39

Pr' Betel, v Planini pod Golico 39, narcise varujejo palčki. 😊

Lepi slovenski kozolci

V skalo vzidana spominska plošča borcem NOB, ki so padli na tem mestu. 

Detajl nekdanjega uspešnega hotela Belcijan. Leta 1937. ga je zgradil gradbenik Boštjan Belcijan. Dvonadstropna zgradba z lesenim podstrešnim delom in gankom je bila središče kulturnega življenja v Planini pod Golico. Tekom let je bil večkrat prenovljen, danes pa ni v prav dobrem stanju.

Etnološka zbirka na prostem. Kolesa prevoznih sredstev nekoč in danes 😊

Vas Planina pod Golico leži približno 950 metrov nad morjem. 

Nekoč gostilna Pr Čop na začetku vasi

Pritlična domačija z lesenim gospodarskim delom pod isto dvokapno streho. Danes so v njej prostori Turističnega društva

Avguštinova kapelica stoji na začetku vasi, pod žičnico na Španov vrh. Okrogla, kamnita kapelica s stožčasto streho ima na sklepniku napis: V spomin na 18.V.1937. A.W.  A.P.

Razpelo v Avguštinovi kapelici

Žičnica Španov vrh v Planini pod Golico

Vila iz začetka 20. stoletja ima nad lesenim balkonom napis Dom oddiha Rožca Planina pod Golico.

Res da je šele konec maja, a drva za zimo so že pripravljena. 

Kapelica v naselju Prihodi, ob cesti Planina pod Golico proti Jesenicam. Zidana kapelica, odprtega tipa, s kovano mrežo, ima leseno piramidasto streho. Postavili so jo leta 1946.

Naselje Prihodi nad Jesenicami. Ena koza radovedno pozira, drugo pa prav nič ne gane razen sočne trave. 💚

Ovčke pri meditaciji, no ena se sonči 💚

Nasvidenje še kdaj Planina pod Golico in Prihodi. Vredno hoje, obiska in ogleda. 😊



Podobno:

Juliana Trail - Od Jesenic do Blejske Dobrave

Vir: informativne table v Planini pod Golico

Register NKD