Haloze, Cirkulane, grad Borl in vinorodna Gorca

Po ogledu bazilike na Ptujski Gori smo se odpravili v Cirkulane. Sedež manjše slovenske občine, v osrčju Haloz. Ima dobrih dva tisoč prebivalcev. Leži v severovzhodnem delu Slovenije. Neokrnjena narava, grički, posejani z vinogradi na ličnih terasah, doline, travniki in gozdovi. Mir božji. Thomas Hardy bi rekel 'daleč od ponorelega sveta' in mestnega hrupa.

Kaj smo si ogledali na tem lepem koncu, ko nas je v oktobru sonce ravno prav grelo 😊Ob cerkvi sv. Katarine, je lepo urejen Park dediščine Cirkulane. Čudovit etnološki muzej na prostem s prikazom življenja in dela ljudi na tem prostoru. Sestavljajo ga pritlična, tradicionalna haloška cimprana hiša. V hiški je bivalni in gospodarski del z obilico etnoloških predmetov. Ob hiši je lesena štala, skedenj, čebelnjak, zeliščni vrt in veliko dvorišče z brajdami.

V središču Cirkulan smo obiskali meščansko Rajherjevo hišo iz začetka 20. stoletja. V njej se je rodil pomembni krajan dr. Vladimir Bračič. Bil je pobudnik ustanovitve Univerze v Mariboru in njen prvi rektor. Bil pa je tudi geograf in politik. V rojstni hiši smo si ogledali spominsko sobo in razstavo '... od Cirkulan do vrha Univerze v Mariboru in nazaj ...'.

Grad Borl je znamenitost občine Cirkulane in kulturna dediščina državnega pomena. Zelo počasi ga obnavljajo, a tudi to, kar je obnovljeno, ni dostopno za obiskovalce. Ogled samo skozi železna vhodna vrata. Grad Borl so zgradili v 12. stoletju. Služil je kot obmejna trdnjava. Današnji videz mu je dala ena najpomembnejših lastnic gradu, plemiška družina Sauer. Živeli so na gradu in skrbeli tudi za razvoj kraja. Po vojni je bila na gradu restavracija i hotel. Prirejali so različne koncerte in prireditve. Grad Borl je bil živ. Upam, da čim prej spet oživi in sprejme obiskovalce.

Za konec enodnevnega izleta po Halozah smo se odpravili oziroma odpeljali, z manjšim avtobusom, za velikega so tu ceste preozke, v vinorodni del Haloz. Vinogradi na terasastih policah, klopotci, hiške pa tudi vile, ki kraljujejo nad vinogradi. Ohranili so eno od viničarskih hiš in v njej uredili manjši muzej in prostor za projekcije in prireditve. 

Ocena izleta, čista desetka. 😊

Dalija na vrtu Parka dediščine Cirkulane

Park dediščine Cirkulane. Bložakova, viničarska, s slamo krita cimprana hiša iz leta 1805. Lesena hiška je z obeh strani ometana z ilovico in pokrita z dvokapno slamnato streho na čop.

Park dediščine Cirkulane. Bložakov leseni hlevček, za kravico in pujske. 💜😊

Cirkulane, cerkev sv. Katarine Aleksandrijske

Park dediščine Cirkulane. Bivalni del tradicionalne haloške hiške. Na tramu je letvica, ki so jo uporabili za shranjevanje jedilnega pribora.

Park dediščine Cirkulane. Mlinček, likalnik na žerjavico in nekaj lončene posode

Park dediščine Cirkulane, Singerca 😊

Park dediščine Cirkulane, spalnica

Park dediščine Cirkulane, kuhinja z odprtim ognjiščem

Park dediščine Cirkulane, lončeni vrč z ročajem, vaza in cedilo

Park dediščine Cirkulane, sklednik

Park dediščine Cirkulane, lončena peč, kolovrat

Park dediščine Cirkulane, poslikana steklena karafa in kozarčka

Park dediščine Cirkulane. Gospodarski del tradicionalne haloške hiške, stiskalnica, preša

Park dediščine Cirkulane. S slamo krita streha in cvetoče okno 💙

Park dediščine Cirkulane. Etnološki muzej na prostem

Park dediščine Cirkulane.

Park dediščine Cirkulane, čevljarski stolček

Park dediščine Cirkulane

Cirkulane, središče istoimenske občine na severovzhodu Slovenije 

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Baročno cerkev so zgradili grofje Sauri z bližnjega gradu Borl. Ponaša se z enim največjih zvonikov v Sloveniji. Visok je kar 52 metrov.

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Baročni glavni oltar sv. Barbare. Prezbiterij je najstarejši del cerkve. Predvidevajo, da je iz 13. stoletja. Današnja podoba cerkve je iz 17. stoletja.

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Pod korom je freska Cirkulan, ena najstarejših upodobitev kraja. Takrat so se Cirkulane imenovale Sveta Barbara v Halozah. Fresko je naslikal avstrijski slikar Johann Lederwasch, leta 1819.

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Prezbiterij je najstarejši del cerkve. Domnevajo, da sega v 13. stoletje.

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Križani

Cirkulane. Župnijska cerkev sv. Barbare. Podoba sv. Barbare na zvoniku.

Cirkulane. Mogočna trška hiša je tudi rojstna hiša dr. Vladimirja Bračiča, geografa in politika. Bil je tudi prvi rektor Univerze v Mariboru. V njej so uredili njegovo spominsko sobo. Hišo imenujejo Rajherjeva hiša, po nekdanjem lastniku.

Portret dr. Vladimirja Bračiča, olje na platnu, je leta 1971. naslikal slikar Albin Lugarič (1927. Ptuj - 2014. Ptuj).

Cirkulane. Društvo ljubiteljev Tomosovih motorjev odhaja na izlet. 🏍

Grad Borl. Gotski obrambni stolp (bergfrid) 

Grad Borl je delno obnovljen a še vedno zaprt za javnost. 

Grad Borl, kamniti baročni portal grajske kapele. Nad preklado sta grba družine Sauer, ki je na gradu živela in poskrbela tudi za razvoj okoliških krajev. Nad grboma je freska Svete Trojice, ki jo objema angel. Umetnina nosi letnico 1674.

Haloze, Gorca, lepo obdelani terasasti vinogradi

Haloze, Gorca, haloški klopotec ima šest krakov.

Haloze, Viničarski muzej na Gorci

Haloze, Gorca, v daljavi Ornikova vila

Haloze, Gorca, lončena peč v muzejski viničarski hiši

Haloze, Gorca, lončena vrča v Viničarskem muzeju

Haloze, Gorca, muzejska viničarska hiša s črno kuhinjo in bivalnim delom

Haloze, Gorca

Haloze, vinorodna Gorca in s soncem obsijani grički

Haloze, baročna cerkev sv. Trojice na Gorci

Haloze, Ornikova vila na Gorci z vinogradi. Ta del Haloz spada pod občino Podlehnik. Leta 1947 so v vili uredili Dom igre in dela za predšolske otroke zaposlenih staršev. Učili so se petja in plesa ter se veliko igrali. Otroci so odhajali domov v soboto in se v nedeljo vrnili. (Vodnik po Občini Podlehnik)

Haloze, vila Gorca oziroma Ornikova vila. Nekoč je bila v njej gostilna. 

Oktober v Halozah, Gorca

Povezano:

Ptujska Gora - Bazilika Marije Zavetnice s plaščem

Vir: 

voden izlet, organizator Ljubljansko geografsko društvo 

Vodnik po občini Cirkulane, Turistično društvo Cirkulane, 2018

turizem.haloze.org

Kartuzija Bistra - Tehnični muzej Slovenije

Nekdanja mogočna kartuzija Bistra leži ob robu Ljubljanskega barja, približno na polovici poti med Vrhniko in Borovnico. Leta 1255. jo je ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheim. Samostan je dobil v last zemljišča, ki so bila na področju današnje Borovnice, Vrhnike, Cerknice in Logatca. Imeli so tudi vinograde v Vipavi in Kopru. Kartuzija s svojimi poslopji objema izvir reke Bistre, ki je pritok Ljubljanice. Kljub vodnemu viru je samostan nekajkrat zajel požar pa tudi potresi mu niso prizanašali. Kartuzija je delovala do leta 1782. ko jo je cesar Jožef II z dekretom ukinil, tako kot mnoge druge.

Leta 1826. je samostan in posestvo, na dražbi, kupil trgovec in tovarnar Franc Galle. Samostan se je prelevil v veleposestvo in dobil novo ime, grad Bistra. Po drugi svetovni vojni so grad nacionalizirali. Od leta 1951. so vanj naselili muzej. Tako je nastal Tehnični muzej Slovenije. V lepo obnovljenih prostorih, obdanih s parkom in reko Bistro, si lahko ogledamo številne zbirke: Titove starodobne avtomobile, rekonstrukcijo mlina in kovačije, zgodovino tiskarstva, razvoj tekstilne tehnologije na Slovenskem, gozdarski in lesarski oddelek in še marsikaj.

Ob ogledu nekdanje kartuzije in številnih muzejskih zbirk nam čas hitro mine. V lepem vremenu je tudi sprehod po parku čudovit. Super ideja za krajši izlet.

Čeprav so bili kartuzijani oproščeni plačevanja cestnin in mostnin pa so sami najverjetneje za prehod čez njihovo posest pobirali cestnino

Severna stran nekdanjega kartuzijanskega samostana z obrambnim stolpom, ki so ga zgradili skupaj z obzidjem, za obrambo pred Turki, v 15. stoletju.

V objemu nekdanjega samostana izvira reka Bistra

Križno obokan prehod na starem vhodu v kartuzijanski samostan Bistra

Stari baročni vhod na dvorišče kartuzije Bistra. Zaključuje ga manjši stolp

Del baročnega pročelja

Cvetoči arkadni hodnik

Zazidan mali gotski portal

Spominska plošča

Skozi kartuzijo Bistra je speljana regionalna cesta Vrhnika - Borovnica

Piccolo 6 HP. Mali avto so izdelali v Tovarni kmetijske mehanizacije Ruppe v Nemčiji. Izdelovali so jih med leti 1904. do 1912. Največja hitrost, ki jo je dosegel mali lepotec je bila 40 km na uro

BMW 315. Muzejski eksponat v Tehničnem muzeju Bistra nosi letnico 1935. Avto srednjega cenovnega razreda je dosegal hitrost do 100 km na uro

Naš ljubi Tomos 😎 Muzejski Tomos D 5 s je dirkalni motor iz leta 1962. Z muzejskim dirkalnikom so tekmovali v Veliki Britaniji. Tomosova dirkalna kolesa so zmagovala na dirkah po Jugoslaviji pa tudi na Švedskem in Nizozemskem

Torklja oziroma stiskalnica za pridelavo olja

Leseni mostiček nas pripelje do zgradbe v kateri je tekstilni oddelek

Vodna žaga, ki jo je postavil veleposestnik Galle. 

Samostansko muzejska idila v Bistri

Kartuzija Bistra leta 1679. kot jo je videl Janez Vajkard Valvazor

Bistriški grb

Sv. Hubert s svojim jelenčkom na dvorišču samostana. 

Stari vhod v samostan z dvoriščne strani

Sončna ura

Sončna ura z letnico 1669

Freska na pročelju osrednje zgradbe ob glavnem dvorišču

Samostanski trakt z arkadami v pritličju in arkadnim hodnikom

Stopnišče z železnimi kovanimi vrati

Kamniti gotski portal

Kamniti podstavek z reliefom

Razstavna dvorana lesarstva z repliko drevaka

Kaj vse lahko naredimo iz lesa? Tudi stol v obliki babuške 😊

Arkadni hodnik z lesenim tlakovanjem

Pogled na glavno samostansko dvorišče

Osrednja zgradba kartuzije s fresko in vogalnim pomolom. V njej je razstava gozdarstva in lesarstva

Ročna črpalka

Križni hodnik z gotskimi odprtinami je najstarejši ohranjeni del nekdanje kartuzije Bistra. Ob njem je nekoč stala srednjeveška cerkev

Pomol na konzolah nad križnim hodnikom

Tlakovanje nekdanjega atrija ob križnem hodniku

Prehod med atrijem in križnim hodnikom

Rebrasto obokan križni hodnik

Sklepnik s cvetličnim motivom

Konzola, zaključek kamnitega rebra

Rimski nagrobnik iz prve polovice 3. stoletja. Našli so ga v Bistri kamor so ga najverjetneje prinesli od drugod. Kje je stal prvotno ni znano

Samostanski park

Križni hodnik in stari drevak

Samostanski park in sprehajalne poti

Kartuzija Bistra je bila ustanovljena leta 1255. in je delovala vse do 1782, ko jo je Jožef II. z dekretom razpustil

Mokrišče, bajer

Lesena vodna zapornica

Paviljon na robu samostanskega parka

Mlin na vodni pogon

Kovačija na vodni pogon

Leseni mostiček nad deročo Bistro

Ruperčičev mlin za žito nosi letnico 1884. Poimenovan je po zadnjem lastniku, ki ga je uporabljal do leta 1977. Mlin je stal ob potoku Derečinka, v vasi Kamnje pri Šentrupertu. Od leta 1989. ga lahko občudujemo v Tehničnem muzeju Slovenije, v Bistri

Kovaško kladivo na vodni pogon, kakršno so uporabljali v 19. stoletju, imenovano repač. V muzeju stoji rekonstrukcija kovačije Rosenhof z Mute

Valjasti mehovi ali puhala na vodni pogon. Batuje, Vipavska dolina

Titov Rolls Royce letnik 1952. 

Titov Cadillac, model Fleetwood Convertible Sedan, V 12, letnik 1936. Hitrost do 140 km na uro

Titov Cadillac, model Eldorado series 62 Convertible Coupe, letnik 1954/55. Kdorkoli ga je že vozil je lahko dosegel hitrost do 160 km/h

Gasilski avto, ki je bil sprva osebni avtomobil. Izdelali so ga okoli leta 1920. v avstrijski tovarni, ki jo je ustanovil Janez Puh. Po drugi svetovni vojni so ga v Tekstilni tovarni Prebold predelali za potrebe gasilske enote. 

Nadstropna, podolgovata zgradba ob nekdanji kartuziji Bistra datira v 19. stoletje. V njej je bila že od nekdaj gostilna. Tako je tudi danes. Poleg gostilne je v njej tudi hotel.

Ob Prazniku borovnic smo se iz Borovnice do Bistre zapeljali s starodobnikom. Bili smo opaženi 😎


Povezano:

Borovnica, naselje na robu Ljubljanskega barja

Vir: informativne table v Tehničnem muzeju Bistra
dediščina.si
zloženke