Zdenska vas in Štefan Šubic

Naša prva postaja na enodnevnem izletu po Dolenjski, je bila Zdenska vas. Je edina s tem imenom v Sloveniji. Leži v slikoviti Dobrepoljski dolini in spada pod občino Videm-Dobrepolje. Naš umetniško zgodovinski cilj je bila, nekoč romarska cerkev sv. Antona Padovanskega, ki stoji na vzpetini nad vasjo in se imenuje Zdenska Reber. Ob cerkvi je Lipov gaj, ki ga tvori 76 dreves. Vse do konca druge svetovne vojne so ob cerkvi, štirikrat na leto, priredili živinski sejem.

Današnja cerkev sv. Antona Padovanskega je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja. Ko smo prenehali z občudovanjem nemškega ovčarja, ki ni cerkvena last, temveč sosedova, smo se odpravili še na občudovanje naše sakralne dediščine. Ni nam bilo žal. Baročno dvoransko cerkev je poslikal rezbar in freskant Štefan Šubic (1820-1884) iz Poljanske doline. Prezbiterij in ladjo krasijo freske z zgodbami iz življenja cerkvenega zavetnika sv. Antona Padovanskega. Kot v barviti slikanici so nanizane legende o njem in čudeži, ki jih je storil. Freske so iz leta 1860. Leta 1962, ko je bila cerkev delno obnovljena, je slikar in restavrator Izidor Mole (1927-1998. Brezovica) restavriral vse Šubiceve freske v cerkvi.

Med drugo svetovno vojno je bila cerkev delno poškodovana. Uničen je bil glavni baročni oltar, čudežno pa je preživel kip sv. Antona, ki tudi dane stoji v prezbiteriju. Namesto oltarja je slikar Lojze Čemažar (1950. Ljubljana Kleče) poslikal oltarno steno z veliko fresko razdeljeno na več pravokotnikov v katerih so svetniki in zavetniki ter krščanske družine, na vrhu pa je podoba Jezusa. Freska glavnega oltarja je nastala leta 1993.

Vojno sta preživela tudi oba čudovita baročna stranska oltarja z oltarnima slikama in manjšima slikama v atiki. Vse slike so delo slikarja Antona Postla iz leta 1770.
Sicer pa, slike povedo več kot tisoč besed.

Nemški ovčar, srečanje v Zdenski vasi 💜

Štefan Šubic, freska na stropu prezbiterija prikazuje poveličanje oziroma apoteozo sv. Antona Padovanskega

Lojze Čemažar (1950. Ljubljana Kleče) je leta 1993. poslikal oltarno steno v prezbiteriju. Freska prikazuje tradicionalno krščansko motiviko z Jezusom, zavetniki, svetniki in navadnimi kristjani. Stari glavni oltar je bil uničen, ko je bila cerkev med drugo svetovno vojno bombardirana. Ostal je le kip sv. Antona Padovanskega.

Kip sv. Antona Padovanskega je čudežno preživel uničenje glavnega oltarja med drugo svetovno vojno in danes krasi oltarno steno, s fresko slovenskega slikarja Lojzeta Čemažarja.

Detajl Čemažarjeve oltarne freske s svetnicami

Detajl Čemažarjeve freske prikazuje krščansko družino

Leta 1962. je bila cerkev sv. Antona Padovanskega delno obnovljena. Freske Štefana Šubica je obnovil slovenski slikar in restavrator Izidor Mole (1927. Log pri Brezovici - 1998. Brezovica)

Med leti 1980-2000. so dokončali obnovo cerkve sv Antona Padovanskega 

Cerkev sv. Antona Padovanskega v Zdenski vasi, na Dolenjskem ima poleg glavnega oltarja tudi dva stranska oltarja. Ta dva sta baročna in so ju rešili iz goreče cerkve. Oltarni sliki sta delo baročnega slikarja Antona Postla. Nastali sta okoli leta 1770.

Slavoločni obok

Štefan Šubic, Smledniška legenda, ki pravi: Sin umrlega smledniškega graščaka je zahteval od kmeta, da plača dajatev, ki jo je ta že plačal njegovemu očetu. Ker kmet nikakor ni hotel plačati nekaj kar je že plačal, je zadeva prišla na sodišče. Kmet je za pomoč prosil sv. Antona. Takrat pa v sodno dvorano vstopi hudič z umrlim graščakom, ki je moral potrditi, da je kmet dajatev že plačal. In tako je sv. Anton zadevo rešil tako kot je prav. Motiv je velikokrat uporabljen tudi na panjskih končnicah.

Štefan Šubic, legende in čudeži sv. Antona Padovanskega. Na eni od fresk sv. Anton čudežno ozdravi na smrt bolnega.

Štefan Šubic in freska Pridiga ribam. Legenda pravi, da je Anton Padovanski nekoč pridigal množici ljudi a ga ni nihče poslušal. Nenadoma pa so iz morja pomolile svoje glave ribe in ga poslušale. Zaradi tega dogodka so se spreobrnili vsi prebivalci italijanskega mesta Rimini.

Atika stranskega baročnega oltarja s podobo sv. Notburge. Največkrat je upodobljena s srpom v roki in kruhom v predpasniku, ki ga je delila revežem. Avtor slike je baročni slikar Anton Postl.

Stranski baročni oltar posvečen sv. Matiji. Njegova podoba na oltarni sliki je delo Antona Postla iz leta 1770. 

Drugi stranski oltar je posvečen sv. Frančišku Ksaveriju. V atiki je podoba sv. Izidorja. Obe sliki sta delo Antona Postla.

Baldahin prižnice s svetnikom

Lesena prižnica

Kor z orglami

Baročni vodnjak

Nekoč romarska cerkev sv. Antona Padovanskega, baročna dvoranska cerkev iz druge polovice 17. stoletja

Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Brata Kralj, Zagorica in Videm v Dobrepoljski dolini

Žužemberk, središče Suhe krajine

Novo mesto, prestolnica Dolenjske 

Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Vir: voden ogled
Register NKD
svetniki.org
Brošura: Občina Dobrepolje, Sakralna dediščina, besedilo Igor Ahačevčič, 2009
Pripovedi, miti in legende ... iz krajev Osrednjeslovenske regije, Dušica Kunaver, Turizem Ljubljana, 2013

Žalostna Gora pri Mokronogu

Če smo obiskali Veselo goro pri Šentrupertu, se spodobi, da obiščemo tudi Žalostno goro. 366 metrov visoka Gora nad Mokronogom, se lahko pohvali s čudovitim in edinstvenim svetiščem. Od župnišča se sprehodimo, mimo kapelic, do osrednjega dela svetišča. To so svete stopnice ali kot so jim nekoč rekli svete štenge. Zgradili so jih v drugi polovici 18. stoletja. Predvidevajo, da so jih takrat tudi poslikali. Dolga zgradba je vpeta v hrib in stoji samostojno. Za razliko od podobnih svetih stopnic, ki se v glavnem držijo cerkva. Skozi vhodno vežo pridemo do banjasto obokanega hodnika s svetimi stopnicami. 28 jih je. Nad njimi, na oboku, je osem fresk s prikazom Kristusovega trpljenja.  Stopnice so zgrajene iz črnega marmorja, v vsako pa so vstavljene relikvije svetnikov, ki jih prekrivajo medeninaste ploščice. Po svetih štengah se ne hodi, po njih se verniki vzpenjajo po kolenih, vsak zatopljen v svoje molitve in razmišljanja. Na vrhu stopnic je kapela z Božjim grobom.

Notranjost svetih stopnic je poslikal, nam laikom bolj malo znani slikar, Anton Postl. Priselil se je v Šentrupert, ne ve se od kod, se leta 1769. tu poročil in med leti 1765. do okoli 1800. ustvarjal večinoma na Dolenjskem. Freske so sprva pripisali slikarju Francu Jelovšku, ki je poslikal bližnjo cerkev Žalostne Matere božje. Baročna cerkev ima marmorni glavni oltar posvečen Žalostni Materi božji. Obok prezbiterija je poslikal baročni slikar Franc Jelovšek, okoli leta 1735. Na freskah je upodobil sedem Marijinih žalosti, s tem da je ena od žalosti, Pieta - Marija z mrtvim Jezusom, osrednji del glavnega oltarja. Oltarne slike v stranskih oltarjih so delo Valentina Metzingerja.

Zanimivo umetniško zgodovinsko romanje na Žalostno goro pri Mokronogu. 😎

Kristusov pasijon na oboku hodnika svetih stopnic. Ena od osmih fresk predstavlja 'Jezusa odvedejo izpred Pilata, ki si umiva roke'. Freske, ki krasijo svete stopnice na Žalostni gori so eno najboljših in največjih del slikarja in freskanta Antona Postla.

Vhodni stolpič s pilastri in čokatim zvonikom, ki je leta 1872. zamenjal piramidasto streho.

Latinski napis nad vhodnim portalom svetih stopnic pravi, da 'tisti, ki se želite dvigniti v nebeške višave, vzpenjajte se pobožno po teh stopnicah'.  V niši stoji Jezus z bodečo krono in dvema rabljema.

Freska v vhodni veži. Anton Postl, Zadnja večerja

Velika freska na oboku vhodne veže. Anton Postl, 'Jezusa primejo'

Freska na oboku hodnika je sestavljena iz osmih prizorov Kristusovega trpljenja. 

Svete stopnice ali "svete štenge" so zgradili okoli leta 1767. V tem času so jih tudi poslikali. Vse freske so delo Antona Postla, ki je imel svojo delavnico v Šentrupertu. 28 stopnic je iz črnega marmorja. Na vsaki stopnici sta vdelani po dve relikviji svetnikov. Pokrite so z medeninastimi ploščicami. Po svetih stopnicah se ne hodi temveč se gre po kolenih.

Na ostenju svetih stopnic je Anton Postl naslikal angele, ki spremljajo, po kolenih vzpenjajoče se vernike v njihovi molitvi. Na prvi freski je angel z lučjo.

Freska v vhodni veži. Anton Postl, 'Jezusovo slovo od matere'

Freska v luneti na notranji strani vhodnih vrat. Anton Postl, 'Jezus na vrtu Getsemani'

Tudi predprostor pred Božjim grobom, je bogato poslikan.

Osem prizorov Kristusovega trpljenja.

Freska na oboku predprostora, na vrhu svetih stopnic, prikazuje Jezusa, ki ga pribijajo na križ. 

Kapela z Božjim grobom

Anton Postl je s svojimi freskami Kristusovega trpljenja, vernikom pričaral skoraj živi pasijon

Zadnje dejanje drame imenovane Kristusovo trpljenje, je Anton Postl naslikal na stropu kapele. Vstajenje.

Božji grob

Medeninasta ploščica varuje relikvijo, ki je vstavljena v svete stopnice. Na vsaki stopnici sta po dve relikviji svetnikov.

Anton Postl, svete stopnice, 'Angel z Veronikinim prtom

Anton Postl, 'Kristus pade pod križem'

Svete stopnice na Žalostni gori so zgradili leta 1767.

Romarska cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori

Velika freska, na zunanji strani cerkve Žalostne Matere božje, je obrnjena proti Mokronogu in prikazuje Križanje. Nastala je okoli leta 1735. Fresko pripisujejo Francu Jelovšku.

Zunanja freska, ob glavnem vhodu v cerkev, predstavlja bolnega servita sv. Peregrina. K njemu se sklanja, že rahlo zbledeli, Kristus. Freska je delo Franca Jelovška.

Cerkev Žalostne Matere božje ima tudi zunanjo prižnico za bogoslužje na prostem. 

Vhodna lopa pod zvonikom

Sončna ura z angelsko glavo in letnico 1906.

Baročna cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori pri Mokronogu je enoladijska. Poleg glavnega oltarja ima, ob slavoločni steni še dva stranska oltarja 

Marija Kraljica z Jezuščkom

Freska na oboku prezbiterija je delo baročnega slikarja Franca Jelovška. Nastala je okoli leta 1735. V središču freske je Marija, ki sedmim servitom, ustanoviteljem servitskega reda, izroča škapulir. 

Ob straneh freske v prezbiteriju je Jelovšek naslikal angele z orodji za mučenje, v medaljonih in lunetah pa prizori iz Jezusovega življenja. Žalostna Mati božja pod križem ...

Franc Jelovšek, medaljon na freski prezbiterija: Jezusa položijo v grob

Baročni glavni oltar Žalostne Matere božje je izdelan iz marmorja, v začetku 18. stoletja. V središču oltarja je kip Pieta, ob strani pa kipa sv. Petra in Pavla. 

Stranski oltar je posvečen sv. Jerneju, ki je bil eden od dvanajstih apostolov. Oljna oltarna slika, Mučenje sv. Jerneja, je delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Njegovo delo je tudi slika v atiki iz prve polovice 18. stoletja. Na njej je upodobil minorita Benvenuta Osimskega.

Stranski oltar sv. Jožefa. Slika sv. Jožefa z Jezuščkom je tudi delo Valentina Metzingerja. Manjša slika v atiki predstavlja sv. Ano, ki uči brati malo Marijo.

Križev pot je naslikan na "zlati" podlagi, zato je videti kot, da je osvetljen. Naslikal ga je češki slikar Anton Sturm, leta 1909. 

Današnje orgle je leta 1953. izdelal Franc Jenko iz Šentvida pri Ljubljani

Levo sakralna dediščina Žalostne gore. Župnišče, kapele Marijinih žalosti, svete stopnice in na vrhu Gore romarska cerkev Žalostne Matere božje. Desno, podoba Marije sedem žalosti.

Žalostna Mati božja. Slika za glavnim oltarjem

Najstarejša votivna podoba na Žalostni gori, Marija z detetom, ima letnico 1690. 

Romarska cerkev Žalostne Matere božje, kot jo vidimo danes, je nastala okoli leta 1828. Od starejše cerkve je ostal le zvonik. Cerkev stoji na 366 metrov visoki Gori pri Mokronogu

Svete stopnice na Žalostni gori so edine v Sloveniji, ki stojijo samostojno in se ne držijo cerkve.

Žalostna gora pri Mokronogu

Kapele Žalostne Matere božje. 

Nadstropno župnišče s štirikapno streho je nastalo leta 1846. Kasneje so ob njem uredili še vrt.


Povezano, enodnevni izlet:

Vesela Gora pri Šentrupertu

Šentrupert na Dolenjskem

Trebnje, kraj kjer je živel Friderik Baraga kot graščak

Vir: Žalostna gora nad Mokronogom, dr. Ferdinand Šerbelj, Zbornik župnije Mokronog, 1999.

voden ogled