Vse poti vodijo na Šmarno goro. Tudi iz Šmartnega, ki leži tik pod obleganim hribom. Staro vaško jedro se je razvilo ob baročni cerkvi sv. Martina. Cerkev kot jo vidimo danes so začeli graditi 2. maja 1838. Po nekaj gradbenih težavah so cerkev dokončali septembra 1841. Že 10. oktobra 1841. je cerkev sv. Martina posvetil ljubljanski škof Anton Wolf. Bil je nečak Franceta Prešerna in Prešernova rojstna hiša, v
Vrbi na Gorenjskem, je tudi njegova rojstna hiša.
Ob velikem potresu, leta 1895. se je močno poškodoval zvonik. Porušili so ga in namesto starega baročnega zgradili klasicističnega. Cerkev sv. Martina ima tri ladje, glavni oltar in štiri stranske oltarje. Imenitno poslikavo notranjosti so ustvarili znameniti slovenski baročni slikarji.
Vseh pet oltarjev je iluzionistično naslikal
Matevž Langus. Iz slikarske dinastije Šubic sta sodelovala oče
Štefan Šubic, ki je poslikal obok prezbiterija in nekatere svetnike na oltarjih ter njegov sin Janez Šubic. Slednji je ustvaril oltarno sliko Čudež sv. Martina. Naslikal jo je leta 1876. v Rimu. Pravijo, da je to njegovo najboljše delo. Kot zanimivost, ob bolnici je naslikal svoja starša.
Janez Šubic je ustvaril tudi štiri velika platna na katerih je upodobil štiri cerkvene očete. Veliki stenski sliki v prezbiteriju sta delo
Matije Bradaška. Križev pot je za staro cerkev naslikal
Leopold Layer, leta 1776. V današnjo cerkev so ga postavili leta 1867.
Cerkev sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro je prava mala galerija slovenskega baročnega slikarstva in vredna ogleda.
|
Glavni vhod v cerkev sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro |
|
Nad glavnim vhodom se dviga klasicističen zvonik, ki so ga zgradili po potresu leta 1895. in je nadomestil prejšnjega, baročnega |
|
Barvno okno na pročelju cerkve sv. Martina |
|
Baročna kljuka nas popelje v prostor, ki so ga poslikali slovenski baročni slikarji |
|
Križev pot je naslikal Leopold Layer. Leta 1776. je bil postavljen v stari cerkvi. V današnjo, novo cerkev, so ga prenesli leta 1867. Layerjev Križev pot je dobil nove, pozlačene okvirje. |
|
Brezjanska Marija kot jo je naslikal kranjski slikar Leopold Layer |
|
Zahvala in spomin na prednike, ki so sredi 19. stoletja postavili v cerkvi klopi. |
|
Sv. Hieronim. Štiri velike slike cerkvenih očetov je naslikal Janez Šubic, leta 1870. |
|
14. oktobra 2018 je cerkev sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro praznovala 177-letnico posvetitve župnijske cerkve. Temu primerno je bila cerkev tudi okrašena |
|
Stranski oltar Sv. Frančiška Ksaverja. Oltarna slika je delo Matevža Langusa iz leta 1841. Vse oltarje je iluzionistično naslikal Matevž Langus. Menze so zidane in pokrite s ploščo iz peščenjaka |
|
Cerkveni oče in učitelj sv. Gregorij I. kot ga je naslikal Janez Šubic |
|
Leseno razpelo oziroma misijonski križ in leseni kip Jezusa z bodečo krono |
|
Stranski oltar posvečen sv. Jožefu in sv. Družini |
|
Kupolasti obok nad prezbiterijem je poslikal Štefan Šubic iz Poljan nad Škofjo Loko. Upodobil je štiri evangeliste. Na sredini freske je Božje jagnje. |
|
Sv. Martin, Mati Božja, sv. Kolumba in sv Neža. Obe veliki stenski sliki v prezbiteriju je naslikal Matija Bradaška. Bil je učenec Štefana Šubica.
Stenska slika v prezbiteriju prikazuje sv. Martina z reveži. Ustvaril jo je slikar Matija Bradaška (16.2.1852. Lučine - 25.12.1915. Kranj)
|
|
Krstni kamen |
|
Stranski oltar posvečen Brezmadežni. Ob njej sta kipa sv. Ane in sv. Joahima |
|
Baročna prižnica z baldahinom. Na spodnjem delu je papeška tiara in ključi sv. Petra |
|
Sv. Avguštin. Slikar Janez Šubic, leta 1870. |
|
Stranski oltar posvečen sv. Mariji Magdaleni. |
|
Sv. Ambrož |
|
Glavni oltar in fresko sv. Martina je iluzionistično poslikal Matevž Langus. Oltarna slika, Čudež sv. Martina, je delo Janeza Šubica iz leta 1870. |
|
Tabernakelj in praznično okrašen prezbiterij |
|
Kor z orglami, ki so jih postavili junija 1958. |
|
Cerkev sv. Martina ima tri ladje. Srednja je široka, stranski dve sta ožji. |
|
Slika iz Šmartnega, ki je videla Rim. 😎 Oltarna slika glavnega oltarja, Čudež sv. Martina tudi Sv. Martin ozdravlja bolnico, je delo slikarja Janeza Šubica. Naslikal jo je v Rimu, leta 1876. |
|
Zakristijska omara |
|
Čudovit marmorni umivalnik v zakristiji |
|
Predmeti, ki se uporabljajo pri bogoslužju |
|
Šmartno pod Šmarno goro. Nasproti župnišča je nekoč stala stara cerkev |
|
Šmartno pod Šmarno goro. Kapelica Lurške Matere božje, župnišče in cerkev Sv. Martina |
|
Nedaleč od cerkve sv. Martina stoji mogočna nadstropna hiša. Njen nastanek sega v sredino 18. stoletja. Hiša z dvoramnim kamnitim stopniščem je bila pred drugo svetovno vojno, furmanska gostilna |
|
Ob cerkvi so, leta 1898, zgradili osnovno šolo, ki se je danes zlila z novo, večjo zgradbo. Na staro šolo spominja le nakazan kamnit vhod |
|
Spomenik NOB stoji ob cesti med vasicama Tacen in Šmartno pod Šmarno goro. Postavili so ga leta 1956. na prostoru kjer je, 22. julija 1941. odjeknil prvi partizanski strel. Napis na kamnitem spomeniku, ki ima obliko mlinskega kamna: 'Partizanski strel je tukaj zadonel in pretrgal žalostno tišino, plamen vstaje se povsod je razžarel nad slovensko domovino.' |
|
22. julij 1941. je pod Šmarno goro počila prva partizanska puška. |
|
Pod Šmarno goro |
|
Znamenje sv. Jurija z lesenim kipom, v Tacnu |
|
Cvetoči timijan |
|
Kozica v pričakovanju ... hrane verjetno, ampak jaz tujih živali ne hranim, razen če mi lastnik dovoli 😎 |
|
Tacen pod Šmarno goro in cerkev Sv. Jurija |
|
Relief sv. Ane pred vhodom v cerkev sv. Jurija |
|
Vodnjak pred cerkvijo sv. Jurija
Vir: Jurij Šilc, Zgodovina župnije Šmartno pod Šmarno goro, Župnijski urad, 2001
Register nepremične kulturne dediščine
|