Kranjska Gora, cerkev Marijinega Vnebovzetja

Župnijska cerkev  Marijinega Vnebovzetja stoji v starem vaškem jedru Kranjske Gore, na Borovški ulici. Vas se je nekoč imenovala Borovška vas. Cerkev kot jo vidimo danes so gradili od leta 1510. do 1520. Od prejšnje cerkve je ostal le romanski zvonik. Arhitekt cerkve je bil Bartholomaus Viertaler, njegove zamisli pa je udejanjil gradbenik Jernej Firtaler iz Beljaka.
Tloris cerkve je v obliki križa. Ima eno ladjo, prezbiterij z glavnim gotskim oltarjem Marijinega Vnebovzetja in na les naslikanih apostolov, delo kranjskega slikarja Leopolda Layeja ter dve stranski kapeli. Ob slavoločni steni sta baročna prižnica in krstilnica. Kor z orglami je podprt s stebri iz peraškega tufa.
Prezbiterij in kapeli je poslikal slikar in freskant, Matija Bradaška (16. februar 1852. Lučine na Gorenjskem - 25. december 1915. Kranj), leta 1904. Njegovo delo sta tudi oltarni sliki v stranskih oltarjih. Krona vsega pa je čudovit zvezdasto obokan strop s cvetličnimi motivi, ki krasi prezbiterij in ladjo. Nastal je okoli leta 1520.

Rebrasti obok prezbiterija krasijo cvetlični motivi in sklepniki

Rebrasti obok cerkvene ladje s cvetličnimi motivi in poslikana polkrožna slavoločna stena.

Gotski, glavni oltar je iz leta 1858. Predstavlja Marijino vnebovzetje. Pod njo so na lesu naslikani apostoli, ki stojijo ob praznem Marijinem grobu. Poslikava je delo kranjskega slikarja Leopolda Layerja. 

Pogled iz cerkvene ladje na prezbiterij in glavni oltar ter z vitraji okrašena okna. Ob slavoločni steni sta baročna prižnica in krstilnica

Lesena kipa na steni prezbiterija predstavljata sv. Joahima in sv. Ano. 

Orgle in kor, ki ga podpirajo stebri narejeni iz peraškega tufa

Leseno razpelo in Križani

Strop stranske kapele krasi freska sv. Jožefa z Jezusom v naročju. Leta 1904. jo je naslikal freskant in slikar Matija Bradaška (1852. Lučine - 1915. Kranj)

Slika sv. Jožefa z Jezuščkom, v stranski kapeli, je delo slikarja Matije Bradaške iz leta 1903. Ob oltarju sta lesena kipa sv. Nikolaja in sv. Florjana

Tabernakelj in svečnik

Baročna prižnica okrašena z rastlinskimi ornamenti

Krstni kamen pokrit z gotskim nastavkom

Stranska kapela z Bradaškovo sliko Srca Jezusovega. Ob oltarju stojita lesena kipa sv. Janeza Evangelista in sv. Marjete

Freska na stropu druge stranske kapele, Jezus z gorečim srcem na prsih, pod njim je veduta Kranjske Gore. Tudi to je naslikal Matija Bradaška.

Tabernakelj in svečniki

Križev pot je delo slikarja Mateja Goričnika (1790. Poljčane - 1862. Radovljica)

Kip sedečega sv. Nikolaja iz okoli leta 1500

Gotski kip stoječe Matere božje z otrokom. Kip datira v drugo polovico 15. stoletja

Pod korom stoji oltar s kipom Lurške Marije

Pred cerkvijo so na visokih marmornih podstavkih doprsni kipi treh pomembnih mož iz Zgornjesavske doline: Josip Lavtižar, duhovnik, glasbenik, skladatelj, pisatelj povesti in potopisov (12. december 1851. Kranjska Gora - 20. november 1943. Rateče), Simon Robič, duhovnik, naravoslovec, planinec, jamar (11. februar 1824. Kranjska Gora - 7. marec 1897. Šenturška Gora), Lovrenc Lavtižar, duhovnik, misijonar (11. december 1820. Srednji vrh nad Kranjsko Goro - 3. december 1858. Minnesota, ZDA)

Zazidan gotski portal

Kapelica sv. Nikolaja oziroma sv. Miklavža.

V kapelici pred cerkvijo je kopija gotskega kipa sedečega sv. Miklavža.

Marijino vnebovzetje, freska na pročelju cerkve in letnica 1758.

Baročna cerkev Marije Vnebovzete v starem vaškem jedru Kranjske Gore


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Mojstrana

Slovenski planinski muzej v Mojstrani

Planica, Planica ...

Kranjska Gora - Borovška vas

Vir: UE Jesenice: občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica, Založba ZRC SAZU, 2011
 gorenjci.si
Register NKD

Cerkev sv. Jurija v Piranu

Impozantna cerkev sv. Jurija, ki dominira nad srednjeveškim mestom Piran, je vsekakor vredna ogleda. Vstopnina je minimalna, vsa sredstva pa porabijo za obnovo piranskih cerkva, ki jih ni malo 😊
Današnja cerkev je baročna, enoladijska in dvoranska. Ima dvodelni prezbiterij s polkrožno apsido, ki je od ladje ločen z balustrado in slavoločno steno. Prvi del je podolgovat s polkrožno obokanim stropom. Na obeh straneh so ohranjene lesene korne klopi in lepo izrezljan "prestol", ki je bil nekoč namenjen piranskemu županu. Drugi del prezbiterija je danes razširjen. Tudi tu so stare korne klopi, poleg glavnega oltarja pa je tu umetnina iz 14. stoletja, Križani iz Pirana. Kristus na viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Na nasprotni strani visi monumentalna slika, visoka kar 8,5 metra, Mučeništvo sv. Jurija iz leta 1844.
Cerkev ima poleg glavnega še šest monumentalnih stranskih oltarjev, ki so jih večinoma izklesali beneški mojstri. Nastajali so v prvi polovici 17. stoletja v poznorenesančnem obdobju. Prav vsak oltar krasi umetniška slika oziroma kip.
Krona vsega je poslikan kasetni strop. V poljih s slikami je prikaz življenja sv. Jurija. Poleg velikih umetnin so zanimive tudi viseče, reliefne luči, kropilnik, baročni svečniki ... pa še marsikaj. Vsega pa tudi ne morem povedat, najbolj zanimivo je, če sam odkrivaš podrobnosti. 😎

Sv. Jurij na leseni oblogi prezbiterija

Glavni oltar stoji v drugem delu prezbiterija, ki je širši od prvega. Baročni oltar kot ga vidimo danes, je v osnovi iz leta 1640. Predelan je bil leta 1778. Tridelni kamniti oltar s konzolami iz rdečega marmorja, ima na vrhu kupolo z odprtino skozi katero prihaja svetloba. 

Križani iz Pirana na lesenem viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Umetnina naj bi izhajala iz začetka 14. stoletja. Vitrina s Križanim stoji v razširjenem delu prezbiterija cerkve sv. Jurija.

Mučeništvo sv. Jurija, slika častitljive velikosti, meri kar 8,5 metra in se nahaja v prezbiteriju, nasproti Križanega iz Pirana. Slika je delo tržaškega slikarja iz leta 1844.

V središču križnega oboka je medaljon s podobo Kristusa

Baročni svečnik in srebrna viseča svetilka, bogato okrašena z reliefi in figurami

Baročna spominska plošča iz belega marmorja v prvem delu prezbiterija je posvečena škofu Nicolu Petroniu. 

Baročne, lesene korne klopi so se ohranile v obeh delih prezbiterija. Klopi so obenem tudi skrinje in stojijo na prvotnem mestu. Namenjene so bile članom kapitlja.

Zelo lepo in bogato okrašen stol v prezbiteriju je bil namenjen piranskemu županu.

Baročni svečnik

Slika "Sv. Jurij zaščitnik Pirana" oziroma "Čudež sv. Jurija" predstavlja legendo o zaščitniku Pirana, ko je leta 1343. rešil mesto pred silovitim neurjem. Legenda pravi, da sta bila med nevihto na morju, v čolnu, dva ribiča, ko se jima je med oblaki nenadoma prikazal sv. Jurij na belem konju, ki je razgnal strele in tako rešil mesto. Na dnu slike je tudi veduta Pirana. Slika je nastala na začetku 18. stoletja in je delo flamskega slikarja Angela de Costerja.

Druga velika slika "Maša v Bolseni" v prvem delu prezbiterija je delo istega mojstra kot "Čudež sv. Jurija", tudi nastala je v istem času. 

Ob slavoločni steni, na levi strani stoji baročni oltar Rožnovenske Matere Božje. Namesto istoimenske slike, stoji na oltarju njen lesen kip, ki izhaja iz prve polovice 17. stoletja. Uporabljajo ga tudi pri procesijah. Okoli kipa je petnajst medaljonov iz belega marmorja. Na njih so prizori iz življenja Marije in Kristusa.

Baročni kandelaber z angeli in sv. Jurijem

V drugi niši, ob slavoločni steni je oltar sv. Trojice ali sv. Rešnjega Telesa iz začetka 18. stoletja. Slika Sv. Trojica s svetniki je še starejša, iz prve polovice 17. stoletja. V zgornji polovici slike je podoba sv. Trojice, spodnji del pa predstavlja svetnike, ki so zaščitniki mesta Piran. Čisto spodaj, malce skrita za tabernakljem pa je veduta Pirana.

Osrednji del kasetnega stropa z ovalno sliko Slava sv. Jurija

Na kasetnem stropu dvoranske cerkve Sv. Jurija lahko občudujemo dve vrsti poslikave. Večje, barvne slike v olje na platnu, s svetopisemskimi prizori in manjše slike, v rjavih tonih, ki se zlijejo z lesenim okvirjem. Tudi ta je okrašen z dekorjem in rozetami v najmanjših okvirjih. Fotografija prikazuje del tretjega kvadrata z osrednjo sliko Čudež sv. Jurija. Levo spodaj je naslikana cerkev sv. Jurija v Piranu. Zgornja rjava poslikava prikazuje Sv. birmo, spodnja pa Sv. obhajilo.

Prva tretjina kasetnega stropa z osrednjo sliko Mučeništvo sv. Maksimilijana, v levem manjšem okvirju je sv. Janez, v desnem pa sv. Luka. Na dnu je prikazan Angelski zbor

Podolgovati, polkrožni obok v prvem delu prezbiterija

Slika z veduto Pirana

Stranski oltar Svete Družine iz začetka 17. stoletja. Slika Svete Družine s svetniki (sv. Anton Padovanski, sv. Nikolaj iz Barija, sv. Katarina Sienska, sv. Klara in sv. Magdalena) je iz druge polovice 16. stoletja

Renesančna prižnica je postavljena leta 1882. po načrtih arhitekta Righettija

Stranski oltar Karmelske matere božje iz začetka 17. stoletja. Vrh oltarja zaključujejo kipi Marije z angeli. Slika Karmelske Matere božje je delo slikarja Domenica Tintoretta (1560-1635) iz leta 1625.

Ena od dveh stranskih vhodov/izhodov v cerkev, ki se danes ne uporabljajo, imajo pa bogato baročno okrasje.

Baročna spovednica in cerkvene klopi

Stranski oltar sv. Krištofa je leta 1615. dala postaviti piranska družina Venier. Slika sv. Krištofa in sv. Diega je bila postavljena kasneje

Omarica

Stranski oltar vernih duš s Kristusom na križu, sv. Heleno in sv. Jurijem. Oltar sta dala postaviti brata Petronio leta 1649.

Sv. Jurij na konju ubija zmaja, ob njem kleči sv. Marjetica. Delo beneškega rezbarja iz leta 1677. 

Sv. Nikolaj na prestolu

Labradorca čakata na svojega gospodarja, pred cerkvijo sv. Jurija.


Povezano:

Cerkev sv. Jurija in krstilnica

Vir: Piran, Sv. Jurij, Mag. Mojca M. Kovač, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 208 zvezek zbirke vodnikov, Izdal in založil: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2005.