Mesto žensk na Krasu

Z nevladno organizacijo Mesto žensk, smo se junija odpravili na enodnevni izlet. Obiskali smo Kras in se spomnili izjemnih žensk, ki so se tu rodile, delale in ustvarjale. 

Obiskali smo kraško vasico Kopriva v občini Sežana. Tu se je, 24. maja 1914, rodila slovenska pisateljica Branka Jurca. Njena rojstna hiša še stoji. Na njej je spominska plošča, ki so jo postavili vaščani. 

Po kratkem postanku, v z vinogradi obdanih Dutovljah, smo se zapeljali v Sežano. V tamkajšnjem kamnolomu so nekdaj delale tudi ženske. Ne masovno, nekaj pa jih je le bilo. Danes se dekleta na sežanski Šoli za oblikovanje kamna ukvarjajo z oblikovanjem kamnitih skulptur, ki krasijo mesto. Nič kaj lahko delo. Nekaj orodja so prinesle s seboj, da smo ga tudi me preizkusile ali pa samo potežkale. 😊

V Divači smo se spomnili igralke Ita Rine. V kraju se je rodila 7. julija 1907. V Muzeju slovenskih filmskih igralcev je njena spominska soba. 

Potepanje po Krasu smo zaključili na gradu Strmec ali Socerb. Ob lepem vremenu smo imeli čudovit razgled na Tržaški zaliv in mesto Trst. Spomnili smo se na številne izjemne Slovenke, ki so živele in ustvarjale v tem mestu. Marica Nadlišek Bartol, urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka. Prva številka je izšla 2. januarja 1897. Zora Perello, borka proti fašizmu in članica odporniškega gibanja. Zofka Kveder je prišla v Trst ko je imela 21 let. Bila je pisateljica v nastajanju. Svojo prvo črtico je objavila prav v časopisu Slovenka. 

Po dobri kavi na gradu in odlični zakuski, ki so nam jo pripravile organizatorice izleta, smo se polni lepih vtisov odpravili proti domu.

Kopriva na Krasu, kamnita hiša z dvokapno streho pokrito s korci in obdana s kamnitim zidom

Kopriva na Krasu, rojstna hiša slovenske mladinske pisateljice, učiteljice in urednice znamenite otroške revije Ciciban, Branke Jurca (24. maj 1914. Kopriva - 6. marec 1999. Ljubljana). V hiši ni spominske sobe. Na pročelju je spominska plošča, ki so jo postavili krajani Koprive.

Kopriva na Krasu, spominska plošča na pročelju rojstne hiše pisateljice Branke Jurca

Kopriva na Krasu, strnjeno staro vaško jedro z nadstropnimi hišami in ozkimi ulicami. Večina hiš je iz 19. stoletja. Na začetku 13. stoletja se kraj omenja kot posest goriških grofov.

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu, "špegamo" na lepo urejen kraški borjač (dvorišče)

Kopriva na Krasu, osrednji vaški trg s kamnitim vodnjakom oziroma štirno, ki nosi letnico 1897. Pred obzidjem je kamnito korito z ročno železno črpalko. 

Kopriva na Krasu leži med bolj znanim in obleganim Štanjelom in Dutovljami.

Kopriva na Krasu, detajl kamnite kraške hiše in pritlično okno s poudarjeno obrobo, kamnito preklado in zaščitno kovano mrežo

Kopriva na Krasu, nekoč je bila lepa, bila je dom kamnoseka. Imela je gank in kamnito stopnišče, kamnite obrobe na oknih in vratih. zdaj pa je prepuščena zobu časa

Kopriva na Krasu, cerkev sv. Elije so začeli graditi leta 1802. Posvečena je bila leta 1823. Trideset let kasneje so dozidali še zvonik.

Kopriva na Krasu, kraška arhitektura

Kopriva na Krasu

Kopriva na Krasu, kraška hiška z zanimivim dimnikom in nišo v kateri je nekoč stal kipec kakšnega svetnika ali svetnice.

Kopriva na Krasu, velika, nadstropna, osem osna hiša je bila nekoč furmanska gostilna in trgovina Pri Bedgarjevih. (kamra.si) 

Kopriva na Krasu, spomenik NOB v obliki šest metrov visokega obeliska, izdelan iz koprivskega kamna, ki so ga pridobivali v bližnjem kamnolomu Kremenik. Na njem je plošča z imeni padlih. Postavili so ga 22. julija 1952. po načrtih arhitekta Toneta Rusa. 

Dutovlje, kamor pogledaš, vidiš vinograd. Tu se rojeva slovito vino teran in refošk.

Dutovlje, cerkev sv. Jurija. Lep primer kraške arhitekture. Krasi jo kamnita streha in številni kamnoseški detajli. 

Dutovlje

Dutovlje, vila

Sežana, osrednji trg z župnijsko cerkvijo sv. Martina

Sežana, Trg 28. avgusta s kamnitimi skulpturami diplomantov Višje strokovne šole Sežana.

Nekaj "težkega" orodja, ki ga pri oblikovanju kraškega kamna uporabljajo dijakinje 

Prepričali smo se, da je orodje precej težko 😎

Občinska stavba v Sežani z vodnjakom. Vila Mirasasso je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. 

Botanični vrt Sežana

Divača, rojstni kraj slovenske igralke Ita Rine.

Čudovita, razgibana kraška domačija v Divači je postala Muzej slovenskih filmskih igralcev.

Istrska vasica Socerb leži tik pod istoimenskim gradom. 

Kamniti vodnjak na dvorišču gradu Strmec - Socerb

Pogled z gradu Strmec - Socerb na italijansko vas Dolina - Dorligo.

Z gradu Strmec - Socerb se ob lepem vremenu vidi vse do Trsta 

Pajkec na prodniku 😊

Foto zgodbe s Krasa:

Ivanji Grad in sivka

Štanjel

Kobjeglava

Vir: Božidar Premrl, Kraški kruh, Vas Kopriva na Krasu - njeni kamnolomi in kamnarji, Založba ZRC, SAZU, Ljubljana, 2016

Register NKD

Nova vas nad Dragonjo, vas kjer ima česen svoj praznik

Česen, ta zdravju zelo prijazna rastlina, ima tudi svoj praznik. Res, da si ga deli z vinom, ki ima precej več praznovanj po celi Sloveniji, a česen je zadovoljen tudi z enim. V slikoviti vasici Nova vas nad Dragonjo vsako leto v juliju priredijo Praznik vina in česna. Vaščani na svojih dvoriščih postavijo stojnico in prodajajo svoje pridelke. Na stojnicah ponudijo tudi različne jedi, ki jih pripravijo gospodinje in gospodinjci. Seveda tudi zabave ne manjka.

Ponosni vaščani nam razkažejo tudi svojo vasico s kamnitimi hišami in ozkimi gasami. V eni od njih so uredili etnološko zbirko, ki prikazuje življenje ljudi v starih časih. Poimenovali so jo Kapeločina hiša, po zadnji prebivalki, ki je v njej živela. V središču vasi stoji obzidana cerkev Rožnovenske Matere Božje, ki so jo postavili leta 1763. Prostostoječi zvonik so zgradili precej pozneje, leta 1896. Kapelo v obzidju pa 1910. Pravijo, da so zvonik zgradili z denarjem od prodaje česna, a vodnik pravi, da ima zgodba še dodatek. Velik delež denarja bi po dogovoru morala primakniti tudi tedanja občina Piran. Zvonik so zgradili, občinskega denarja pa od nikoder. Tako se je najbogatejši vaščan odločil in sam poplačal delavce za opravljeno delo, vaščani pa so mu plačevali po obrokih, vsako leto, ko so prodali česen. 😎

Večino opreme in kipcev, ki jih danes vidimo v cerkvi, so domačini in posamezniki kupili sami, marsikatero delo pa so opravili domači vaški mojstri.

Kamnita hiša s spahnjenco, na levi strani, je preurejena v etnološki muzej. Po zadnji prebivalki so jo poimenovali Kapeločina hiša. 

Komoda s stekleno vitrino

Kotiček s posodo v Kapeločini kuhinji

Krajevna skupnost Nova vas nad Dragonjo. V času praznika lahko ograjo uporabijo kot stojalo za česen. 😊

Dnevi vina in česna v Novi vasi nad Dragonjo. Stojnica gostilne Na Burji.

Številne kite česna so za nekaj časa krasile dvorišča hiš v Novi vasi nad Dragonjo, potem pa so za vedno zapustile svoj dom in odšle s kupci 😎

Karjola

Nova vas nad Dragonjo, kamnite hiše in ozke gase. 

Nova vas nad Dragonjo

Cerkev Rožnovenske Matere Božje z zvonikom in kapelico v obzidju, ki so jo zgradili leta 1910. V njej je Marijin kipec. 

Veliki baročni oltar z oblečenim kipom Marije in Jezusa. Ob oltarju stojita kipa sv. Jožefa in sv. Matija

Enoladijska cerkev Rožnovenske Matere Božje je bila zgrajena leta 1763. Tlakovanje je še prvotno.

Lesena in poslikana korna ograja

Rožnovenska Mati Božja zavetnica cerkve v Novi vasi.

Srce Jezusovo

Sv. Rok in kuža. Legenda pravi, da se je sv. Rok okužil s kugo, medtem ko je pred njo reševal druge. Zatekel se je v kočo ob gradu kjer ga je našel grajski kuža in mu nosil hrano. Nekoč se je graščak odpravil za kužkom, našel sv. Roka. Odnesel ga je v grad kjer se je pozdravil. 

Kropilnik, star kot cerkev, 250+ let 

Na nekdanjem pokopališču ob cerkvi stoji kamnito znamenje z letnico 1898. ko so pokopališče prestavili na drugo stran cerkve.

Preden so zgradili zvonik je imela cerkev zvonik na preslico. Kamniti ostanek danes leži na travi, mogoče je to začetek lapidarija. 😎

Pogled na sosednjo vas. Padna v Šavrinskem gričevju

Foto zgodbe o Novi vasi:

Praznik v Novi vasi

Kapeločina hiša, vaški muzej

Vir:

Cerkev Rožnovenske Matere Božje v Novi vasi 1763-2013, 250 let, Aljoša Pucer, 2013