Nova Švicarija - Ustvarjalni center

Obnovljeno Švicarijo so predali svojemu namenu v mesecu maju 2017. Odslej se imenuje Ustvarjalni center Švicarija, ki združuje skupnost, umetnost in naravo. V čudoviti secesijski hiši so restavratorji, arhitekti in ostali mojstri, ohranili skoraj vse poslikave in lesene dele hiše, ki jih ni malo. Arhitekt Ciril Metod Koch bi bil navdušen, jaz sem tudi. Umetniki v nadstropjih lahko uživajo tudi v lepih razgledih, ki sežejo vse do Ljubljanskega gradu. Prav vsak atelje ima tudi svoj dostop na balkon.
Švicarija je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja. V njej so uredili hotel v alpskem slogu. Čudovito zgradbo obdaja venec gorenjskih nageljnov, krasijo jo umetelno izrezljani ganki z lesenimi verigami. Vse to je uspelo restavratorjem ohraniti.
Švicarija je postala shajališče meščanov, umetnikov, tudi Ivan Cankar se je tu dobro počutil, tu se je začelo tudi praznovanje 1. maja, ki so ga kasneje preselili na Rožnik. Dobrih sto let kasneje se lahko v Švicariji znova družimo z umetnostjo. Se udeležimo različnih prireditev, razstav, predavanj, delavnic pa še marsičesa za otroke in odrasle.

Zračnik v kamnitem okvirju 

Spominska plošča

Ena najlepših zgradb v Ljubljani, če ne kar najlepša 💜

Vhod v osrednjo dvorano

Tudi gostilna mora bit 😎

Dodatek k Švicariji je prizidan kiparski atelje

Glavna dvorana z nosilnima stebroma. Narejena sta iz opeke. Ob prenovi so hoteli opeko zamenjati. Pri testiranju pa so ugotovili, da je boljša in trpežnejša od novodobnih materialov. 

Lončena peč, v osrednji dvorani, v pritličju

Leseni opaži in poslikave. Tudi zračnik je skrit za leseno loputo, ki so jo po potrebi dvignili

Preklada z lesenimi vijaki 😎

Odlično ohranjen jušnik iz leta 1909.

Leta 1909. je bil, v hotelu Tivoli, organiziran II. gostinski tečaj

Ohranjena poslikava v nekdanji kuhinji. Zajec in žaba. Menda je bila hotelska kuhinja znana po žabjih krakih in zajčji obari 😎

Vse stene hotela Tivoli so poslikali. V glavnem so to cvetlični in živalski motivi. Večino poslikav so restavratorji ohranili.

Še prvotno tlakovanje hotelske kuhinje

V pritličju Švicarije so uredili Spominski atelje Stojana Batiča (1925-2015). Leta 1956. je imel kipar svoj atelje, v delu kjer je danes glavna dvorana. V spominskem ateljeju so na ogled kiparjeva dela, darila, ki jih je dobil, kiparsko orodje, še posebej zanimivo je kiparsko stojalo v obliki kolesa. V spominskem ateljeju je tudi precej pohištva, ki ga je uporabljal Stojan Batič.

Leta 1959. se je Stojan Batič preselil v nov atelje, na Svetčevo ulico, pod Rožnikom. Spominski atelje v Švicariji poskuša oživiti kiparjev stari atelje

Velika slika in mala poleg nje sta delo slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže - 1973. Ljubljana).

Slika spodaj desno, je darilo slikarja Marija Preglja (1913. Kranj - 1967. Ljubljana)

Stari radio in dela kiparja Stojana Batiča. Skulpture, osnutki za spomenike, doprsni kip slikarja Božidarja Jakca

Kipar Stojan Batič je za svoje delo dobil številna priznanja in medalje. Tudi te hranijo v spominskem ateljeju.

Plakat iz leta 1963, ko je Stojan Batič svoja dela razstavljal v Bologni

Sedežna garnitura za obiskovalce in niz risb iz cikla Tragos.

Bronasta skulptura Valovi iz leta 1996. Kipar Drago Tršar (1927. Planina pri Rakeku). Prostore Švicarije krasijo novejša dela kiparjev, ki so tu ustvarjali, v petdesetih letih in kasneje.

Najnovejša postavitev je iz letošnjega leta. Zgodba o drevesu, iz česa naj bi bila, če ne iz lesa. Kiparka Dragica Čadež (1940. Ljubljana)

Kamnito stopnišče vodi v klet

Obokan strop v kleti

Kdo bi rekel, da smo v Švicariji. Kot bi bili v kleti dobro utrjenega gradu

V zgornja nadstropja, kjer so bile nekoč hotelske sobe, danes pa so različni ateljeji, vodi lepo obnovljeno leseno stopnišče.

Gorenjski nagelj krasi tudi notranjost Švicarije. Poslikava, na fotografiji, je na spodnji strani stopnišča

Hiša z veliko ljubezni in srčki na lesenem stopnišču

Cvetlični motiv na stropu sobe v kateri so uredili prostor za druženje. V tem prostoru so ohranili poslikave

Motiv vogalne poslikave. Soba za druženje je v prvem nadstropju Švicarije. Vanjo imajo dostop uporabniki ateljejev. Ob njej je tudi manjša čajna kuhinja.

Detajl poslikane stene

Bronasta skulptura, Žena s ptiči. Kipar Karel Putrih (1910-1959 Ljubljana). Poznamo ga tudi po skulpturah na pročelju našega ljubega parlamenta, ki sta jih ustvarila skupaj z Zdenkom Kalinom.

Leseni ganki in ladijski pod

Hodnik v prvem nadstropju Švicarije oziroma Ustvarjalnega centra je obložen s starim dobrim parketom. Ohranili so vsa vrata hotelskih sobic, čeprav so ponekod sobe združili in dobili večji atelje. Tako vrata s številko vodijo v atelje, tista brez številke pa so samo za okras in v spomin na stare čase

Leseno stopnišče

Ladijski pod, hodnik v drugem nadstropju Švicarije

Poezija v lesu

Lesena veriga

Frčada od blizu. V mansardi Švicarije je tudi Knjižni kot s knjigami o umetnosti in ustvarjanju. 

Nekoč so bile na koncu hodnika sanitarije, danes pa odprt prostor

Pogled na Jakopičevo sprehajališče in Ljubljanski grad. Na začetku 20. stoletja je imel park pred Švicarijo dva paviljona

Pogled na dvorišče in zelene otoke, ki jih je uredila krajinska arhitektka Ana Kučan. Čez čas bodo zeleni 😎


Stara Švicarija

Vir: voden ogled

brošura Ustvarjalni center Švicarija

Podbrezje na Gorenjskem in Ivana Kobilca

Obiskali smo Podbrezje. Razpotegnjeno, slikovito vasico na Gorenjskem. Raziskovali smo, kaj je našo znamenito slikarko Ivano Kobilca, tako navduševalo v rojstni vasi njene mame, da se je vedno znova vračala in tu preživljala svoje počitnice. Nismo bili razočarani.

Taborska cerkev Marije Sedem Žalosti. Cerkev so postavili okoli leta 1502. Cerkev kot jo vidimo danes je iz leta 1682, ko so manjšo cerkev sv. Benedikta, obnovili in razširili

Župnišče s kamnitim portalom in kamnitimi okenskimi okvirji iz tufa

Križev pot s kapelicami, po katerem se vzpnemo do Taborske cerkve

S taborskega obzidja je lep pogled na podbreško farno cerkev sv. Jakoba, na župnišče in sadovnjak

Del ohranjenega obzidja, ki je varovalo cerkev pred turškimi vpadi. Še danes je v dobrem stanju 😎 Na mestu kjer danes stoji kapelica, je stal obrambni stolp. Taborsko obzidje je bilo v dveh višinah, z obrambnim hodnikom in pokrito s streho. V hodniku so bile tudi kašče za živila. Obzidje je bilo zgrajeno v drugi polovici 15. stoletja.

Glavni, baročni oltar je posvečen Mariji Sedem Žalosti. V drugi polovici 18. stoletja ga je ustvaril kipar Valentin Vrbnik (1714-1799) iz Kranja. Osrednji kip Pieta je obdan s kipi: sv. Peter in sv. Janez Evangelist ter sv. Marija Magdalena in sv. Marija Kleofa. V zgornjem delu oltarja je osrednji kip sv. Benedikt, kateremu je bila cerkev prvotno posvečena. Ob njem sta sv. Štefan in sv. Lovrenc.

Tudi oba stranska, baročna oltarja, je ustvaril Valentin Vrbnik, v drugi polovici 18. stoletja. Stranski oltar sv. Ane, ob njej sta sv. Barbara in sv. Lucija

Stene gotskega prezbiterija so poslikane s freskami, ki prikazujejo sedem Marijinih žalosti. Na večjih freskah so svetopisemske podobe in prav vsako spremlja manjša freska s podobo iz običajnega življenja in podobo slovenske matere, ki je trpela enako kot Marija. Freske je naslikal slikar Izidor Mole, leta 1958. 

Baročna prižnica z evangelisti

Umetelno kovana oltarna miza

Dvojna freska "Položitev Jezusa v grob"

Jezusov grob pod oltarno mizo

Poslikava prezbiterija. Prizor turškega napada na Taborsko cerkev in upodobljena legenda o Urški, ki je s svojo mamo živela pod Taborom. Urška je hudo zbolela in v zameno za svoje zdravje je v svojih molitvah, Materi Božji obljubila svoje lepe dolge lase. Urška je res ozdravela, na svojo obljubo pa je pozabila. Ko so Turki zopet napadli, je Urška s svojo boršo tekla proti dvižnemu mostu, jo za njene dolge lase zgrabi Turek. Istočasno so jo tudi potegnili za obzidje, eden od vaščanov, ki so branili Tabor pa ji je z mečem presekal lase in tako je Urška, z zakasnitvijo, vendarle izpolnila svojo zaobljubo. Ta prizor na dvižnem mostu je upodobil tudi slikar.

Pieta, Marija z mrtvim sinom v naročju

Beg v Egipt

12-letni Jezus v templju

Križanje Jezusa

Stranski oltar posvečen sv. Miklavžu, ob njem sta sv. Jurij in sv. Florjan

Brezmadežna, eno redkih slikarskih del z versko vsebino, ki ga je ustvarila znamenita slovenska slikarka Ivana Kobilca (1861-1926)

Orgle

Slika na stropu ladje

Smrt sv. Frančiška Ksaverja, slika je delo slovenskega slikarja Leopolda Layerja

Gorenjski nageljni, lepota po gorenjsko 😊

Matjažev vrt se nahaja ob vznožju Taborske cerkve. Tu naj bi nastala znamenita slika Poletje, slikarke Ivane Kobilca, z njeno sestro, Fani Kobilca, v glavni vlogi 😊 Sprva je imela slika naslov "Na vrtu". Nastajala je v dveh poletjih, leta 1889 in 1890. Original lahko občudujemo v ljubljanski Narodni galeriji.

Zvonik Taborske cerkve

Tam kjer so nekoč Turki poskušali zasesti Taborsko cerkev, se danes mirno pasejo teliček in trije kozlički 😍

Mogočna podbreška domačija s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem. Pred domačijo visi ogromno jabolko, tako da vemo s čim se tu ukvarjajo 😊

Prvi spomenik znamenite slovenske slikarke Ivane Kobilca, so odkrili v Podbrezjah, leta 2016. Dolgo smo rabili 😎 Menda je bila povojna oblast mnenja, da umetniki, ki živijo in ustvarjajo v tujini, niso slovenski umetniki. Videti je, da so tudi vse ostale oblasti, do leta 2016, bile enakega mnenja 😏

Spominski park je nastal leta 2007, ko so postavili spomenik pisatelju in pesniku Karlu Mauserju (1918 Bled - 1977 Clevelend), ki je v otroštvu, z družino, nekaj let živel v Podbrezjah. Kip je izdelal kipar France Gorše. Spomenik pisateljici Mimi Malenšek so postavili leta 2013. Avtorici sta kiparki Alojzija Tomič in Eva Lenassi. In tretji, že omenjeni kip Ivane Kobilca. Spominski park stoji ob župnijski cerkvi sv. Jakoba.

Baročna cerkev sv. Jakoba v Podbrezjah. 

Nadstropno župnišče, z dvokapno streho in mansardo je v osnovi iz 17. stoletja. V prvi polovici 19. stoletja so ga prezidali. Krasijo ga kamnit portal in okvirji iz tufa, bifora in klasicistična fasada.

V manjšem parku, ob župnišču, so leta 2003. postavili spomenik duhovniku, sadjarju in misijonarju Francu Pircu, delo kiparja Staneta Kolmana. Franc Pirc je v Podbrezjah deloval od leta 1830. in to samo pet let. V tem času je dodobra zaznamoval kraj. Bil je začetnik sadjarstva v teh krajih, napisal je tudi dve knjigi na to temo. Po njegovi zaslugi so prenovili župnišče. Leta 1835. se je na povabilo Friderika Barage odpravil v Ameriko in tam deloval kot misijonar

Pfaffingerjeva vila v Podbrezjah. Leta 1880. jo je zgradil avstrijski konzul v Damasku, Georg Pfaffinger. Na počitnice, v Podbrezje, ga je skupaj z družino povabil Julius Kugy. Družina se je zaljubila v kraj in tako so kupili zemljišče na manjšem griču in postavili hišo, ki se je malce razlikovala od današnje. Ena od njihovih hčera je bila Rosa Pfaffinger, ki se je tu spoznala z Ivano Kobilca, ki je tudi večkrat počitnikovala v maminem rojstnem kraju. Obe sta postali slikarki in se še dolgo let družili, tudi v Parizu in Munchnu. 

Pfaffingerjevi so zaradi tragičnega dogodka, ko jim je umrla najmlajša hči, hišo prodali. Med zanimivimi lastniki vile je družina Gorup. Leta 1918. sta vilo kupila starša slikarja Josipa Gorupa in Ksenije, ki se je poročila s podjetnikom Radom Hribarjem, s katerim sta živela na gorenjskem gradu Strmol. Gorupovi so vilo prodali Joži Pretnarju, ki je bil častnik v mornarici. Zanimivo je, da je to tisti fantiček v rdeči srajčki, ki ga je naslikala Ivana Kobilca, na svoji sliki "Poletje"

Kulturni dom v Podbrezjah


Povezan izlet:

Grad Strmol na Gorenjskem

Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri

Cerklje in Zgornja Bela na Gorenjskem

Vir: voden ogled

podbrezje.si

Zloženka Kulturnega društva KUD Tabor, Podbrezje