Indijansko Poletje v Ljubljani ali slikovita pešpot okoli Rožnika

Ker je ob sončnih vikendih na Rožniku več ljudi kot na Prešernovem trgu, sem se jaz odpravila na svojo pešpot okoli Rožnika. Pot je obdana z naravo in meni najljubšo secesijsko arhitekturo. Na njej pa lahko srečate tudi različne živali, od gosi pa vse do mogočnega leva. 😎
Google pravi, da je moja pot dolga približno osem kilometrov, če pa prištejem še sprehod po živalskem vrtu in nekaj ovinkov po Tivoliju, je presegla deset kilometrov.
Začetek poti je pri cerkvi sv. Jerneja iz 14. stoletja, ki jo je nekaj stoletij kasneje dodatno polepšal Jože Plečnik. Rahel klanec me pripelje do nekdaj razkošnega kompleksa hotela Bellevue, danes pa je tu sprehod na lastno odgovornost. Pot čez park Tivoli je bolj varna, zaključi pa se z dvema velikanoma pisateljsko-politične naveze, Borisom Pahorjem in Edvardom Kocbekom. Odpravim se čez cesto do arhitekturno razgibane Dukičeve vile. Ob cesti, ki vodi do živalskega vrta, si oči napasem na čudovitih secesijskih vilah, naredim en velik krog po živalskem vrtu, "prečoham" ovčke in pujske v mini zoo-ju in se po trasi 24. ljubljanskega maratona odpravim mimo Mosteca in Vodnikove domačije, nazaj do stare cerkve in krog je sklenjen.
Če bo šlo tako naprej, bom lahko nekoč prehodila tudi Julijano, novo pešpot, ki vodi okoli Alp, zakaj pa ne 😊

Narava odeta v jesenske barve

Pot do razpadajočega hotela Bellevue 😎

Hotel Bellevue čaka na boljše čase

Paviljon z razgledom

Kamniti zid obdaja nekdanji hotelski park

Mačehe pod Tivolskim gradom

Tivoli, narava v osrčju Ljubljane

Tivoli, jesensko okrašeni bajer in nekdanja čolnarna, danes dobro obiskana kavarna

Boris Pahor in Edvard Kocbek v Tivoliju. Postavitev spomenikov bi morala bit takšna, da Kocbek gleda proti Borisu Pahorju, saj je bil ta eden redkih, ki je kljub neprijetnim posledicam, ki so ga doletele, v povojnem času, podprl Kocbeka.

Nekdaj vila gradbenika Dukiča, obdana z jesenskim dekorjem

Še en pogled na Tivoli in vrtnarijo

Hribarjeva vila, ki jo je nekdanji ljubljanski župan poimenoval Zlatica, po svoji hčerki, spreminja namembnost. Po prenovi bo v njej muzej in galerija

Pred zgradbo Gozdarskega inštituta, ki jo je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar leta 1947, stoji pravi mali gozd ali bolje rečeno arboretum dreves. Tu je veliko različnih dreves, ki so vsa opremljena z lično leseno tablico z imeni dreves

Njegovo veličanstvo, ljubljanski lev Maksimus 💚

Lev Maksimus je dobil konkurenco 😊

Kanadska goskica 💜

Mala, prisrčna mara pa naj bo Marica 💜

Ovčke v mini ZOO-ju se pripravljajo na veseli december 😊

Kažipot za 24. ljubljanski maraton, obenem pa tudi za ZOO in Noč čarovnic, ki se pripravlja v ljubljanskem živalskem vrtu.

Ali je še Rožnik ali je že Šišenski hrib, oboje je čudovita in slikovita pešpot

Trim steza, lahko telovadimo ali pa sedimo in opazujemo, ko telovadijo drugi 😉

Jesenska pešpot na Mali Rožnik

Blizu je Mostec

Lepo obnovljena rozeta na Vodnikovi domačiji


Podobna moja pešpot:

Od Pionirske železnice do Tivolija

Nova Švicarija - Ustvarjalni center

Obnovljeno Švicarijo so predali svojemu namenu v mesecu maju 2017. Odslej se imenuje Ustvarjalni center Švicarija, ki združuje skupnost, umetnost in naravo. V čudoviti secesijski hiši so restavratorji, arhitekti in ostali mojstri, ohranili skoraj vse poslikave in lesene dele hiše, ki jih ni malo. Arhitekt Ciril Metod Koch bi bil navdušen, jaz sem tudi. Umetniki v nadstropjih lahko uživajo tudi v lepih razgledih, ki sežejo vse do Ljubljanskega gradu. Prav vsak atelje ima tudi svoj dostop na balkon.
Švicarija je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja. V njej so uredili hotel v alpskem slogu. Čudovito zgradbo obdaja venec gorenjskih nageljnov, krasijo jo umetelno izrezljani ganki z lesenimi verigami. Vse to je uspelo restavratorjem ohraniti.
Švicarija je postala shajališče meščanov, umetnikov, tudi Ivan Cankar se je tu dobro počutil, tu se je začelo tudi praznovanje 1. maja, ki so ga kasneje preselili na Rožnik. Dobrih sto let kasneje se lahko v Švicariji znova družimo z umetnostjo. Se udeležimo različnih prireditev, razstav, predavanj, delavnic pa še marsičesa za otroke in odrasle.

Zračnik v kamnitem okvirju 

Spominska plošča

Ena najlepših zgradb v Ljubljani, če ne kar najlepša 💜

Vhod v osrednjo dvorano

Tudi gostilna mora bit 😎

Dodatek k Švicariji je prizidan kiparski atelje

Glavna dvorana z nosilnima stebroma. Narejena sta iz opeke. Ob prenovi so hoteli opeko zamenjati. Pri testiranju pa so ugotovili, da je boljša in trpežnejša od novodobnih materialov. 

Lončena peč, v osrednji dvorani, v pritličju

Leseni opaži in poslikave. Tudi zračnik je skrit za leseno loputo, ki so jo po potrebi dvignili

Preklada z lesenimi vijaki 😎

Odlično ohranjen jušnik iz leta 1909.

Leta 1909. je bil, v hotelu Tivoli, organiziran II. gostinski tečaj

Ohranjena poslikava v nekdanji kuhinji. Zajec in žaba. Menda je bila hotelska kuhinja znana po žabjih krakih in zajčji obari 😎

Vse stene hotela Tivoli so poslikali. V glavnem so to cvetlični in živalski motivi. Večino poslikav so restavratorji ohranili.

Še prvotno tlakovanje hotelske kuhinje

V pritličju Švicarije so uredili Spominski atelje Stojana Batiča (1925-2015). Leta 1956. je imel kipar svoj atelje, v delu kjer je danes glavna dvorana. V spominskem ateljeju so na ogled kiparjeva dela, darila, ki jih je dobil, kiparsko orodje, še posebej zanimivo je kiparsko stojalo v obliki kolesa. V spominskem ateljeju je tudi precej pohištva, ki ga je uporabljal Stojan Batič.

Leta 1959. se je Stojan Batič preselil v nov atelje, na Svetčevo ulico, pod Rožnikom. Spominski atelje v Švicariji poskuša oživiti kiparjev stari atelje

Velika slika in mala poleg nje sta delo slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže - 1973. Ljubljana).

Slika spodaj desno, je darilo slikarja Marija Preglja (1913. Kranj - 1967. Ljubljana)

Stari radio in dela kiparja Stojana Batiča. Skulpture, osnutki za spomenike, doprsni kip slikarja Božidarja Jakca

Kipar Stojan Batič je za svoje delo dobil številna priznanja in medalje. Tudi te hranijo v spominskem ateljeju.

Plakat iz leta 1963, ko je Stojan Batič svoja dela razstavljal v Bologni

Sedežna garnitura za obiskovalce in niz risb iz cikla Tragos.

Bronasta skulptura Valovi iz leta 1996. Kipar Drago Tršar (1927. Planina pri Rakeku). Prostore Švicarije krasijo novejša dela kiparjev, ki so tu ustvarjali, v petdesetih letih in kasneje.

Najnovejša postavitev je iz letošnjega leta. Zgodba o drevesu, iz česa naj bi bila, če ne iz lesa. Kiparka Dragica Čadež (1940. Ljubljana)

Kamnito stopnišče vodi v klet

Obokan strop v kleti

Kdo bi rekel, da smo v Švicariji. Kot bi bili v kleti dobro utrjenega gradu

V zgornja nadstropja, kjer so bile nekoč hotelske sobe, danes pa so različni ateljeji, vodi lepo obnovljeno leseno stopnišče.

Gorenjski nagelj krasi tudi notranjost Švicarije. Poslikava, na fotografiji, je na spodnji strani stopnišča

Hiša z veliko ljubezni in srčki na lesenem stopnišču

Cvetlični motiv na stropu sobe v kateri so uredili prostor za druženje. V tem prostoru so ohranili poslikave

Motiv vogalne poslikave. Soba za druženje je v prvem nadstropju Švicarije. Vanjo imajo dostop uporabniki ateljejev. Ob njej je tudi manjša čajna kuhinja.

Detajl poslikane stene

Bronasta skulptura, Žena s ptiči. Kipar Karel Putrih (1910-1959 Ljubljana). Poznamo ga tudi po skulpturah na pročelju našega ljubega parlamenta, ki sta jih ustvarila skupaj z Zdenkom Kalinom.

Leseni ganki in ladijski pod

Hodnik v prvem nadstropju Švicarije oziroma Ustvarjalnega centra je obložen s starim dobrim parketom. Ohranili so vsa vrata hotelskih sobic, čeprav so ponekod sobe združili in dobili večji atelje. Tako vrata s številko vodijo v atelje, tista brez številke pa so samo za okras in v spomin na stare čase

Leseno stopnišče

Ladijski pod, hodnik v drugem nadstropju Švicarije

Poezija v lesu

Lesena veriga

Frčada od blizu. V mansardi Švicarije je tudi Knjižni kot s knjigami o umetnosti in ustvarjanju. 

Nekoč so bile na koncu hodnika sanitarije, danes pa odprt prostor

Pogled na Jakopičevo sprehajališče in Ljubljanski grad. Na začetku 20. stoletja je imel park pred Švicarijo dva paviljona

Pogled na dvorišče in zelene otoke, ki jih je uredila krajinska arhitektka Ana Kučan. Čez čas bodo zeleni 😎


Stara Švicarija

Vir: voden ogled

brošura Ustvarjalni center Švicarija