Indijansko Poletje v Ljubljani ali slikovita pešpot okoli Rožnika

Ker je ob sončnih vikendih na Rožniku več ljudi kot na Prešernovem trgu, sem se jaz odpravila na svojo pešpot okoli Rožnika. Pot je obdana z naravo in meni najljubšo secesijsko arhitekturo. Na njej pa lahko srečate tudi različne živali, od gosi pa vse do mogočnega leva. 😎
Google pravi, da je moja pot dolga približno osem kilometrov, če pa prištejem še sprehod po živalskem vrtu in nekaj ovinkov po Tivoliju, je presegla deset kilometrov.
Začetek poti je pri cerkvi sv. Jerneja iz 14. stoletja, ki jo je nekaj stoletij kasneje dodatno polepšal Jože Plečnik. Rahel klanec me pripelje do nekdaj razkošnega kompleksa hotela Bellevue, danes pa je tu sprehod na lastno odgovornost. Pot čez park Tivoli je bolj varna, zaključi pa se z dvema velikanoma pisateljsko-politične naveze, Borisom Pahorjem in Edvardom Kocbekom. Odpravim se čez cesto do arhitekturno razgibane Dukičeve vile. Ob cesti, ki vodi do živalskega vrta, si oči napasem na čudovitih secesijskih vilah, naredim en velik krog po živalskem vrtu, "prečoham" ovčke in pujske v mini zoo-ju in se po trasi 24. ljubljanskega maratona odpravim mimo Mosteca in Vodnikove domačije, nazaj do stare cerkve in krog je sklenjen.
Če bo šlo tako naprej, bom lahko nekoč prehodila tudi Julijano, novo pešpot, ki vodi okoli Alp, zakaj pa ne 😊

Narava odeta v jesenske barve

Pot do razpadajočega hotela Bellevue 😎

Hotel Bellevue čaka na boljše čase

Paviljon z razgledom

Kamniti zid obdaja nekdanji hotelski park

Mačehe pod Tivolskim gradom

Tivoli, narava v osrčju Ljubljane

Tivoli, jesensko okrašeni bajer in nekdanja čolnarna, danes dobro obiskana kavarna

Boris Pahor in Edvard Kocbek v Tivoliju. Postavitev spomenikov bi morala bit takšna, da Kocbek gleda proti Borisu Pahorju, saj je bil ta eden redkih, ki je kljub neprijetnim posledicam, ki so ga doletele, v povojnem času, podprl Kocbeka.

Nekdaj vila gradbenika Dukiča, obdana z jesenskim dekorjem

Še en pogled na Tivoli in vrtnarijo

Hribarjeva vila, ki jo je nekdanji ljubljanski župan poimenoval Zlatica, po svoji hčerki, spreminja namembnost. Po prenovi bo v njej muzej in galerija

Pred zgradbo Gozdarskega inštituta, ki jo je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar leta 1947, stoji pravi mali gozd ali bolje rečeno arboretum dreves. Tu je veliko različnih dreves, ki so vsa opremljena z lično leseno tablico z imeni dreves

Njegovo veličanstvo, ljubljanski lev Maksimus 💚

Lev Maksimus je dobil konkurenco 😊

Kanadska goskica 💜

Mala, prisrčna mara pa naj bo Marica 💜

Ovčke v mini ZOO-ju se pripravljajo na veseli december 😊

Kažipot za 24. ljubljanski maraton, obenem pa tudi za ZOO in Noč čarovnic, ki se pripravlja v ljubljanskem živalskem vrtu.

Ali je še Rožnik ali je že Šišenski hrib, oboje je čudovita in slikovita pešpot

Trim steza, lahko telovadimo ali pa sedimo in opazujemo, ko telovadijo drugi 😉

Jesenska pešpot na Mali Rožnik

Blizu je Mostec

Lepo obnovljena rozeta na Vodnikovi domačiji


Podobna moja pešpot:

Od Pionirske železnice do Tivolija

Grad Sevnica in grajski park

Grad in Lutrovska klet sta prav gotovo največji znamenitosti Sevnice, če ne kar celotnega Posavja. Do gradu vodi več slikovitih poti. Nobena ni prav naporna saj grajski grič ni pretirano visok.
Od začetka 14. stoletja pa do danes je sevniški grad doživljal velike gradbene spremembe. Takšno podobo kot jo lahko vidimo danes, je dobil v 18. stoletju. Takrat je nastal tudi grajski park in terase, na katerih danes raste petsto vinskih trt modre frankinje. Družbo jim dela tudi hči stare trte z mariborskega Lenta. Poleg kipov in vodnjakov je v grajskem parku množica mogočnih dreves in prav vsako je opremljeno z informativno tablico. Med drevesi so tudi energetske točke.
Tik pod gradom stoji Lutrovska klet. Prvotno je bila katoliška cerkev, potem so jo uporabljali protestanti, med njimi tudi znameniti prevajalec Biblije, Jurij Dalmatin. Menda je v Lutrovski kleti tudi grobnica plemiča Inocenca Moškona in njegove žene, ki sta leta 1595. kupila sevniški grad.
Ob grajskem obzidju je tudi Čebelarski dom.
Lep sprehod s čudovitim pogledom na staro mestno jedro z reko Savo in odlična kava v grajski kavarni.  Notranjost pa naslednjič. 😊

Grad Sevnica se je "rodil" v prvi polovici 14. stoletja. Podoba gradu kot jo lahko občudujemo danes pa je nastala v 19. stoletju.

Pogled z gradu na okoliške gričke. 

Tik pod gradom, na grajskem griču, stoji tudi mogočna, renesančna Lutrovska klet. Obdana je z obzidjem, ima tudi manjši obrambni stolp. Sprva je bila to katoliška cerkev. V dobi reformacije so jo uporabljali protestanti. V njej je pridigal tudi Jurij Dalmatin. Kasneje je bila spremenjena v klet.

Kamniti polkrožni portal. Vhod na dvorišče Lutrovske kleti. Lutrovska klet je nekoč stala izven grajskega obzidja.

Lutrovska klet je že od samega začetka nadstropna zgradba z dvokapno streho na čop. Zgradili so jo v 16. stoletju.

Vhodni portal in s kamni tlakovana pot do Lutrovske kleti

Stražni stolp Lutrovske kleti z zanimivo streho

Sevniški grad je bil sprva v lasti salzburške nadškofije. Leta 1595. ga je kupil Inocenc Moškon. Med kasnejšimi lastniki gradu se pojavijo tudi Auerspergi.  

Čebelarski dom na grajskem griču

Pogled na Sevnico in reko Savo

Grajsko pobočje s terasami z vinogradom. V njem raste petsto trt modre frankinje. Tu domuje tudi hčerka mariborske stare trte z Lenta.

Kamnita skulptura v grajskem parku

Od 18. stoletja naprej, vrtnarija in dom vrtnarja

Vhod v vrtnarijo in kamnite stopnice. Fasado krasijo secesijski elementi

Manjši paviljon ob robu grajskega parka s čudovitim razgledom na Sevnico in reko Savo

Stolp ob vznožju grajskega hriba je del gasilskega doma. Ob njem je Kulturna dvorana v kateri se odvijajo različne kulturne prireditve. Tu se začne staro mestno jedro Sevnice. Je nekakšna meja med starim in novim delom mesta.

Pogled z gradu na bližnji hrib s cerkvico

Kip Marije z Detetom

Sevniški grad ima štiri trakte, štiri obrambne stolpe, na sredini pa je arkadno dvorišče z vodnjakom.

Okoli sevniškega gradu je posajenih kar nekaj dreves, ki so zrasla v prave orjake. Vsako drevo je opremljeno z info tablico. Meni je najbolj všeč to poševno drevo. Ko pomisliš, da ga je verjetno kakšna vremenska ujma postavila poševno, potem pa prebereš, da to drevo normalno raste poševno. Imenuje se kalifornijska Kalocedra (Calocedrus decurrens). Njen les uporabljajo za izdelavo svinčnikov.

Kamnita reliefna plošča v vhodni veži gradu

Lesena vrata krasi okovje v obliki razvejanega drevesa

Arkadno notranje dvorišče in arkadni hodnik v dveh nadstropjih. 

Kamniti vodnjak

Grajska kašča je varovana s helebardo 😊

Arkadno dvorišče z velikim vodnjakom

Graščakova hči - grajska kavarna

Viteški oklep

Renesančni litoželezni kaminski relief v veži gradu

Nad glavnim portalom, relief z levoma, ki držita grba Inocenca Moškona in njegove žene Ane. Nad grboma je napis v gotici, ki pravi, da potrpežljivost premaga vse. Plemiška družina Moškon je bila lastnica sevniškega gradu slabih sto let.

Med mogočnimi drevesi, v grajskem parku, so tudi energijske točke. 

Grajski park, fontana z žabo, kamniti vazi s cvetjem

Danes je sevniški grad namenjen kulturi. V njem so različne muzejske zbirke, razstave, lutkovno gledališče, vinoteka, kašča in čokoladnica, poročna dvorana, kapela, kavarna ...


Povezano:

Sevnica, mesto, ki je dalo Ameriki prvo damo

Slovenski gradovi:

Grad Podsreda

Vir: Sevniški grad in Lutrovska klet, Ivan Komelj, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, Ljubljana 1969.