Hrušica in Spominski park na Jesenicah

Od Hrušice do Jesenic. Peš seveda. Hrušica je majhno razpotegnjeno naselje ob vznožju Karavank. Spada v občino Jesenice. Najbolj znan Hrušičan je prav gotovo hokejist Anže Kopitar, ki svoj plošček uspešno premika na ameriškem ledu. Hrušica je znana tudi po predoru Karavanke, ki je leta 1906 povezal današnji državi Slovenijo in Avstrijo. Meri častitljivih 7.976 metrov. Pri načrtovanju je sodeloval švicarski arhitekt Albert Valli, ki si je na Jesenicah ustvaril družino in zgradil pravljično lepo secesijsko vilo nedaleč od gimnazije Jesenice. 

Od predora skozi Hrušico do Jesenic je približno pet kilometrov. Pot nas pelje skozi gozd in ob Titovi cesti do moje naslednje zanimivosti, to je Spominski park na Plavžu. Nekdanje jeseniško pokopališče so želeli pozidati, verjetno s stolpnico kot so te, ki obkrožajo park. Na srečo se je našel gospod Janez Pšenica, ki je to preprečil in nastal je Spominski park s kipi znanih krajanov, z grobiščem padlih v drugi svetovni vojni, z vojaško kapelo in kostnico iz prve svetovne vojne, nastal pa je tudi pravi arboretum z okoli dvesto različnih dreves in grmovnic, sprehajalnimi potmi in klopmi za posedanje. Nešteto prostovoljk je v desetih letih ustvarilo to čudovito oazo narave in spominskih obeležij.

Železniški predor Karavanke nad Hrušico so zgradili leta 1906. Gradnjo so začeli leta 1900. Danes povezuje Slovenijo in Avstrijo. Dolg je nekaj metrov manj kot osem kilometrov. Pri načrtovanju predora je sodeloval arhitekt Albert Valli. Dva bunkerja na vrhu je kasneje prispeval okupator med vojno.

Spominska plošča padlim gasilcem v drugi svetovni vojni. Okroglo marmorno ploščo z zvezdo in imeni ter fotografijami padlih gasilcev so na pročelje Gasilskega doma na Hrušici postavili leta 1955.

Osnova čudovite in lepo obnovljene hiše sega v 19. stoletje. Ob njej so tudi gospodarska poslopja, saj je bila to nekdaj kmetija. Kasneje so v njej odprli gostilno in trgovino.

Pritlična hiška z dvokapno streho na čop in z lesenim zatrepom i gankom nosi letnico 1790. Hišo krasijo kamniti okenski okvirji s kovanimi mrežami. Hrušica.

Kapelica ob potoku Jesenica.

Potok Jesenica 

Spominski park na Jesenicah, Cesta Cirila Tavčarja 1. Stoji v predelu, ki se imenuje Plavž. Nekdanje jeseniško pokopališče so v drugi polovici 20. stoletja spremenili v Spominski park in arboretum, ki ga je zasnoval Janez Pšenica. Prostor je rešil načrtovane pozidave in ga skupaj z nešteto prostovoljkami v desetih letih spremenil v zeleno oazo z več kot dvesto različnih dreves in drugih rastlin. 

Detajl vhodnega portala Spominskega parka na Jesenicah v obliki peščene ure. Primerno tudi za počitek golobčkov. 😊

Spominski park Plavž na Jesenicah je botanični vrt v malem. Mimo cvetočih grmičkov in številnih dreves vodijo sprehajalne poti, na katerih so tudi klopi za posedanje.

Jesenice, Spominski park Plavž. Grob delavcev, ki so se ponesrečili pri gradnji železniškega predora Karavanke, 21. november 1904. (informacijska tabla)

Spominski park med jeseniškimi stolpnicami, zeleno srce mesta z več kot dvesto vrstami drevja in grmovnic.

Kamnito litopunkturno znamenje. Avtor Marko Pogačnik. Leta 1995 ga je postavilo Društvo mejnih ved.

Lepo urejeno in vzdrževano Grobišče dvainštiridesetih bork in borcev padlih v drugi svetovni vojni.

Padla v drugi svetovni vojni stara komaj 21 let 😢

Tone Čufar (1905 Jesenice - 1942 Šentvid pri Ljubljani). Bil je pesnik, pisatelj, dramatik, urednik in novinar. Po njem se imenuje gledališče na Jesenicah. 

Spomenik delavcem jeseniške železarne in narodnim herojem: Matija Verdnik - Tomaž, Jože Gregorčič - Gorenjc, Anton Dežman - Tonček in Boris Žvan. Avtorja spomenika, ki je nastal leta 1988, sta arhitekt Gregor Velepec in akademski kipar Jaka Torkar. 

Doprsni kip, na visokem kamnitem podstavku, je izdelal akademski kipar Jaka Torkar.

Sredi cvetočih grmovnic, na visokem kamnitem podstavku, stoji doprsni kip dr. Aleša Stanovnika. Izdelal ga je kipar Evgen Guštin.

Vencelj Perko (1906 - 1991) je bil delavski zaupnik, prvoborec NOB in častni občan občine Jesenice. Avtor spomenika je akademski slikar in kipar Boni Čeh. 

Spominski park Jesenice. Vojaška kapela s kostnico padlih v prvi svetovni vojni.

Vojaška kapela v Spominskem parku na Jesenicah. Zgrajena leta 1929. Ob vhodu so na steno pritrjene bronaste plošče z imeni padlih. Vhodna lopa ima na strehi kip angela delo kiparja Feliksa Tomana.

Arboretum v Spominskem parku na Plavžu.

Spominska kapela s kostnico padlih v prvi svetovni vojni. Zgrajena med leti 1927 do 1929 po načrtih arhitekta Gerhardta Luchmana. Nad lopo je kip angela kiparja Feliksa Tomana iz istega obdobja.

Golobčki se hladijo v zavetju dreves.

Z leseno ograjico obdana cvetlična zasaditev tudi ob glavni ulici, ki pelje skozi Jesenice

Kosovo graščino je leta 1521 zgradil belopeški baron. Še dane je nad balkonskimi vrati ohranjen belopeški grb. Leta 1812 je graščino kupil trgovec Pavel Kos in jo obnovil v neorenesančnem slogu. Po njem so graščino poimenovali. Konec 19. stoletja zgradbo odkupi občina in v njej odpre ljudsko šolo. Med obema vojnama se vanjo vselijo uradi, sodišče in zapori. Danes je v tej čudoviti in razkošni zgradbi Muzej Kosova graščina. (gmj.si)

Modernistična večnadstropna zgradba z valjastimi prizidki je bila zgrajena leta 1935. Načrte je prispeval arhitekt Josip Costaperaria. Prvotno je bila v njej carinarnica, danes je tu sodišče. 

Jeseniške foto zgodbe:

Juliana Trail - Od Jesenic do Blejske Dobrave

Vir: Informacijska tabla pred Spominskim parkom

Register NKD

Vila Zlatica in ljubljanski župan Ivan Hribar

Danes, 9. maja 2021, ko praznujemo obletnico osvoboditve in konca druge svetovne vojne, je Ljubljana odprla obnovljeno vilo nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Secesijska vila na Cesti 27. aprila 47, je bila zgrajena leta 1909. Ivan Hribar jo je kupil leta 1919. ko je bil veleposlanik v Pragi. Ko se je z ženo Marijo in hčerko Zlatico vselil v vilo je dogradil prizidek, po načrtih arhitekta Josipa Costaperarie, ki gleda na čudovit vrt in si v nadstropju uredil delovno sobo.

Dr. Zlatica Hribar je vilo Zlatica podarila Sloveniji, z željo, da se v njej postavi muzej v spomin na njenega očeta in človeka, ki je zelo veliko storil za mesto. Od leta 2000. skoraj dvajset let je vila propadala. Pohištvo in ostale predmete, ki jih je Hribarjeva celo življenje skrbno varovala je hranil Mestni muzej.

Zdaj se je vse to združilo v celoto in lahko si ogledamo kakšno je bilo bivališče meščanske družine v prvi polovici 20. stoletja. Ob enem bo tu domoval Forum slovanskih kultur z različnimi razstavami. Vredno ogleda.

Obnovljena vila Zlatica. Zgrajena je bila leta 1909. Nadstropno secesijsko vilo je kupil ljubljanski župan Ivan Hribar, leta 1918. H vili je dal dograditi prizidek, ki gleda proti vrtu.

Vrtna uta, ob njej je bila topla greda.

Ob vili Zlatica teče potoček

Knjižna omara v delovni sobi Ivana Hribarja. V vsaki sobi vile Zlatica stoji drugačna lončena peč. Ena lepša od druge.

Delovna miza ljubljanskega župana Ivana Hribarja.

Knjige iz bogate knjižnice Ivana Hribarja hrani NUK in Slovanska knjižnica. Danes so v knjižne omare postavili zbirko 100 slovanskih romanov. V prenovljeni vili bo domoval Forum slovanskih kultur.

Poslikava stene na stopnišču vile Zlatica

Pečnica, detajl lončene peči

Pogrinjek za čaj

Soba za počitek in druženje. Na sliki je Hribarjeva hčerka Zlatica in njena mama Marija Hribar. Sliko je naslikal Vlaho Bukovac (4. julij 1855. Cavtat - 24. april 1922. Praga). Slika je nastala leta 1922. se pravi v letu, ko je slikar umrl.

Delček kuhinje Hribarjevih

Jedilnica z jedilno mizo pod sliko Ljubljane.

Edina avtentična luč v vili Zlatica je v jedilnici. Pohištvo, slike in dodatki so bili last družine Hribar.

Karikatura Ivana Hribarja, delo Hinka Smrekarja.

S figurami okrašena posoda za sadje iz porcelana

Fotografije male Zlatice Hribar. Po njej je Ivan Hribar poimenoval vilo na Cesti 27. aprila 47, v Ljubljani

Igrača male Zlatice, štedilnik in posodice

Spalnica Zlatice Hribar

Fotografiji Ivana Hribarja in njegove druge žene Marije Hribar Goričan. V škatli je camera obscura. 

Razkošno tri delno ogledalo v spalnici Zlatice Hribar

Torbica Zlatice Hribar

Vsaka hiša ima ropotarnico, tudi vila. 😊 Lesena skrinjica z nogicami podjetja Ronson

Notranjost zaklonišča, ki ga je dal zgraditi Ivan Hribar na začetku druge svetovne vojne, leta 1940.

Zaklonišče z datumom postavitve 15. maj 1940. in začetnici Ivana Hribarja I.H.

Prvotno so bila okna obdana z rdečo opeko. Ob prenovi so tudi opeko prebarvali. Edini 'minusek' k prenovi, vila Zlatica je res čudovita.

Podobno:

Obnovljena Plečnikova hiša