Kamnik in arhitekt Jože Plečnik

Slovenski arhitekt Jože Plečnik je večkrat obiskal Kamnik in tudi v njem pustil svoj pečat. Tja se je najraje odpravil z vlakom. V letu 2022, ko bi mojster dopolnil 150 let in, ki ga je Slovenija posvetila Plečniku in v Piranu rojenem glasbenem mojstru Tartiniju, smo se tudi mi z vlakom zapeljali v Kamnik na ogled Plečnikovega dela

Zgradba železniške postaje Kamnik - mesto je bila zgrajena leta 1941. Ob Plečniku je sodeloval njegov študent Vinko Glanz. Iz kamna in opeke zgrajena stavba ima arkadno lopo, čelna loka pa posnemata bližnji tunel. Nad tunelom je kamniško pokopališče Žale, kjer najdemo Plečnikov nagrobni spomenik, za družino Gabrovec, v obliki železne špirale z listi in večno lučko na vrhu.

V župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni, je Plečnik izdelal načrt za podstavek kopije slike Brezjanske Marije. Zelo všeč mu je bil umetelno izdelan okvir zanjo, ki je delo kamniškega rezbarja Maksa Berganta. Ob tem naj bi Plečnik navdušeno rekel: "Tu bom pa še jaz svoj piskrček pristavil!" In tako je nastal čudoviti leseni podstavek z angelsko glavo, ki jo obkrožajo listi in grozdi.

Za Glavni trg v Kamniku je imel Plečnik velike načrte. Kar nekaj jih je tudi izdelal, a zelo malo je bilo uresničenega. Spremenil je fasado na hiši Maistrova 2 in njeno pročelje obrnil na Glavni trg. Vodnjak, ki stoji na trgu je želel postaviti pod odprte arkade. 

Večje delo, ki je tudi zadnje dokončano, ki ga je Plečnik še videl, je kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu. Dokončana je bila leta 1954. in res je vredna ogleda. Od kljuke na vratih, do obloženih sten, luči, poslikave z rastlinskimi motivi pa do oltarja s tabernakljem. Prav vsak detajl je po "Plečnikovsko" dodelan in izdelan. 

V organizaciji TIC Kamnik in tamkajšnjega turističnega društva smo videli nekaj Plečnika, ki ga ne vidiš prav pogosto. Družina Stele, znani kamniški svečarji, s svečarstvom se ukvarja že deseta generacija, začeli pa so že davnega leta 1701, nam je prijazno pokazala Plečnikovo pohištvo, ki krasi njihovo dnevno sobo: miza, stoli, lestenec in stojalo za svečo pa tudi originalne predloge za okrasitev sveč. Družina po njih še vedno krasi sveče in jih v svoji trgovini tudi prodaja pod blagovno znamko Plečnikova sveča. Prvo svečo pod mentorstvom arhitekta Plečnika so v svečarstvu Stele izdelali leta 1951. Namenjena je bila pisatelju Franu S. Finžgarju za njegov 80-ti rojstni dan. Ob enem so nam pokazali tudi več sto let staro hišo v kateri še vedno bivajo. V njej je tudi manjši muzej, delavnica iz začetka 18. stoletja s prikazom izdelovanja sveč. Hvala za to zanimivo predstavitev.

Na koncu smo si ogledali še most čez Nevljico, ki je bil dokončan leta 1955. Zamisel je bila Plečnikova, načrte pa je izdelal njegov študent in asistent, arhitekt Anton Bitenc. Most krasijo štirje svetilniki z antičnimi vazami, ki so vidni že na daleč.

Enkraten izlet z vlakom, in to tistim "ta-novim", v Kamnik na ogled Plečnikovih del in del njegovih nekdanjih študentov, ki so mu dokaj zvesto sledili. V foto zgodbi je tudi nekaj fotografij, ki nimajo veze z arhitektom, sem pa prepričana, da so bili tudi njemu všeč arhitekturni motivi iz Kamnika, saj se je v to mesto zelo rad vračal.

Zgradba železniške postaje Kamnik - mesto je bila zgrajena leta 1941. Pri načrtovanju je s Plečnikom sodeloval njegov študent, arhitekt Vinko Glanz.

Arkadna lopa železniške postaje Kamnik - mesto

Pokopališče Žale v Kamniku, baročna cerkev Marijine in Jožefove zaroke in mogočna, zaščitena lipa.

Po Plečnikovih načrtih izdelan spomenik na kamniških Žalah. Kovinska spirala z listi in večno lučko na vrhu. 

Kalvarija na kamniških Žalah

Pogled na frančiškanski samostan in baročno cerkev sv. Jakoba. Ob njej je Plečnikova kapela Božjega groba. V daljavi je uršulinski samostan v Mekinjah.

Srednjeveški obrambni stolp iz 16. stoletja je lahko tudi stanovanjska hiša 😎

Baročna župnijska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja s prostostoječim zvonikom, na Šutni. Sedanja cerkev je iz leta 1734. 

Jaslice ob župnijski cerkvi v Kamniku

Plečnikov podstavek za okvir kopije slike Brezjanske Marije, ki ga je zelo navdušil.

Baročna cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja s čudovitimi baročnimi oltarji in poslikavami velikih mojstrov baročnega slikarstva kot sta Franc Jelovšek in Valentin Metzinger

Obok prezbiterija v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja, je v zanj prepoznavnih zemeljskih tonih poslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek.

Glavni baročni oltar z Marijinim kipom 

Delček velikih jaslic v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja v Kamniku

Med najstarejše orgle na Slovenskem štejejo tudi kamniške orgle iz leta 1680.

Umetelno kovana vrata nosijo letnico 1909. Nekoč je bila za njimi krstilnica, ki jo je opremil arhitekt Jože Plečnik. Ampak poudarek je na žalost, na nekoč.

Strnjen niz nadstropnih hiš na kamniški Šutni

Rojstna hiša slovenskega slikarja Ivana Vavpotiča (21. februar 1877. Kamnik - 11. januar 1943. Ljubljana)

Stari grad nad Kamnikom z nedokončano razgledno ploščadjo in Mali grad

Kamnik, Glavni trg 4. Poznogotski glavni portal meščanske hiše, ki ima srednjeveško zasnovo iz preloma iz 15. v 16. stoletje. 

Za Glavni trg v Kamniku je imel arhitekt Jože Plečnik velike načrte. Ostalo je zgolj pri preoblikovanju fasade na hiši Maistrova 2, dograditev arkadne lope in vodnjak.

Prepoznavna fasada arhitekta Jožeta Plečnika, na Maistrovi ulici 2

Detajl Plečnikove fasade s kovanim okrasjem

Dvostranski Plečnikov vodnjak na Glavnem trgu. 

Plečnikovo preoblikovanje fasade in pročelja hiše na Maistrovi 2 in Glavnem trgu, leta 1954. Hiša je okrašena v sgraffito tehniki. Dela je nadzoroval arhitekt Anton Bitenc

Cerkev sv. Jakoba in frančiškanski samostan v Kamniku. Cerkev se v pisnih virih prvič omenja leta 1423. Današnja cerkev je v baročnem slogu. Leta 1493. so h cerkvi dozidali frančiškanski samostan.

Plečnikov golob miru na kljuki. Vhod v kapelo Božjega groba

Kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu je zadnje dokončano delo arhitekta Jožeta Plečnika. Strop krasi bordura z vinsko trto, ki je Kristusov simbol. Tabernakelj predstavlja skalni grob Kristusa. Na steni so simboli mučenja: žeblji, krona in bič.

Plečnikovo razpelo s Križanim v kapeli Božjega groba. 

Plečnikov kropilnik v kapeli Božjega groba

Plečnikova dnevna soba za prijatelja svečarja Janka Steleta. Po Plečnikovih načrtih je čudovito pohištvo izdelal mizar Franc Koncilja iz bližnjih Mekinj, sredi 20. stoletja.

Plečnikovo stojalo za sveče in detajl stola. 

Plečnikov lestenec iz orehovine je izdelal mizar Franc Koncilja. 

Ohranjene originalne predloge za okrasitev sveč. Po Plečnikovih predlogah v svečarstvu Stele še danes krasijo sveče.

Sveče okrašene po Plečnikovih predlogah in idejah. Okraski za levo svečo so narejeni v lesenih kalupih, ki so jih uporabljali za izdelavo Škofjeloških kruhkov. Plečnik je predlagal, da v kalupe vlijejo vosek in oblikovanega prilepijo na svečo.  

Darilno pakiranje Plečnikove sveče na Gornjem trgu 16 v Kamniku. 

Hiša svečarjev Stele, na Glavnem trgu 16, sodi med najstarejše v starem mestnem jedru Kamnika.

Še vedno delujoča črna kuhinja iz konca 14. stoletja.

Svečarska delavnica Stele iz 18. stoletja

Trgovino sveč na Glavnem trgu 16 krasi dvesto let star leseni strop in čudovita lončena peč.

Nadstropna hiša z vrtom in ograjo je iz sredine 19. stoletja

Vzidan kip na pročelju hiše na Tomšičevi ulici

Most čez Nevljico v Mekinjah pri Kamniku. Zgradili so ga leta 1955. Po ideji arhitekta Jožeta Plečnika je načrte izdelal njegov študent, arhitekt Anton Bitenc. Most krasijo štirje svetilniki z antičnimi vazami. 

Detajl mostu čez Nevljico. Svetilnik z antičnimi vazami na vrhu

Detajl mostu čez Nevljico. Železni stebriček na betonski ograji

Vir: 

- voden ogled kapele Božjega groba in hiše svečarstva Stele

- zloženka Lectarjeva hiša

- kamra.si

- Register NKD

- Plečnik na Domžalskem in Kamniškem, Maja Avguštin in Saša Lavrinc, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 212, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, 2010

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem

Naše raziskovanje prelepe Notranjske smo nadaljevali na gradu oziroma dvorcu Snežnik. Stoji ob vznožju istoimenske gore, obdan z gozdovi, za katere Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske iz 17. stoletja pravi, da segajo vse tja do Turčije. Današnja podoba dvorca je iz 19. stoletja, prav tako čudovit park z drevoredi, ki ga obdaja. Na srečo je dvorec preživel vojno vihro pa tudi povojno, ko je iz številnih gradov in dvorcev izginila skoraj vsa oprema. Danes je v dvorcu muzejska zbirka s čudovitim pohištvom, slikami in drobnimi predmeti, ki pripovedujejo zgodbo o življenju plemiških družin, ki so tu občasno bivale.

Okoli dvorca in manjšega jezera je speljana sprehajalna pot, s katere se vidi tudi vhod v jamo Mali Obrh. Tu izvira tudi potok z enakim imenom. Jama ni odprta za obiskovalce. Ob robu parka stojijo gospodarska poslopja, tu so bila tudi stanovanja za vodje gozdarjev. V eni od zgradb je delovala prva slovenska gozdarska šola. Na posestvu so imeli tudi vrtnarijo v kateri so vzgojili Snežniško vrtnico. Po drugi vojni se je skoraj povsem izgubila. Na srečo jo je nekdo našel in v botaničnem vrtu Volčji Potok so jo uspešno razmnožili, tako da danes ponovno krasi grajski park. Gospodarska poslopja so danes bolj ali manj neizkoriščena. Nekoč je bilo tu gostišče, ki je bilo znano po odličnih kremšnitah, baje so bile boljše od tistih slavnih, na Bledu.

Po ogledu dvorca in parka smo se odpravili na pozno kosilo v Žerovnico. To je mala a zelo lepa in slikovita vasica v osrčju Notranjske. Nadstropne hiše so nanizane na obeh straneh ceste, za njimi pa so dvorišča, gospodarska poslopja in širna polja. Vas na eni strani omejuje potok Žerovnščica, na katerem je bilo nekoč kar nekaj mlinov, na drugi strani pa čudovita Herblanova kašča za katero pravijo, da je stara častitljivih štiristo let.

V Žerovnici je poskrbljeno tudi za izletnike. V vasi je turistična kmetija ter gostilna in pizzerija, da o naravi niti ne govorim. Mi smo obiskali slednjo, kjer so nam postregli z odlično hrano, ki je lepo zaokrožila nepozaben izlet po deželi Notranjski.

Grad Snežnik stoji skoraj na koncu Notranjske. Čudoviti grad kot ga vidimo danes je nastal v drugi polovici 19. stoletja. Grad je obnovila nemška plemiška družina Schonburg-Waldenburg.

Grad Snežnik obkroža velik park v katerem ponovno uspeva lepa Snežniška vrtnica

Snežniška vrtnica je bila vzgojena v snežniški vrtnariji, v drugi polovici 19. stoletja

Jezero ob gradu Snežnik. Okoli gradu je speljana slikovita sprehajalna pot.

Grajski izvir Malega Obrha.  Za kamnitim pročeljem se skriva kraška jama z enakim imenom. Dolga je 305 metrov in globoka 69 metrov. Jama ni odprta za obiskovalce. (katasterjam.si)

Okrogli stolp, s stožčasto streho, skriva polžasto stopnišče.

Grajski park je tudi danes lepo urejen in vzdrževan. 

Kot lastniki prvotnega gradu, ki je bil precej manjši od današnjega lepotca, se omenjajo gospodje Snežniški. Po njih se grad tudi imenuje. Skozi stoletja so se tu vrstile pomembne kranjske plemiške družine: Lamberg, Scheyer, Eggenberg, Auersperg - turjaški grofje, Lichtenberg in zadnja pred nacionalizacijo, Schonburg-Waldenburg. (zloženka grad Snežnik, Narodni muzej Slovenije, 2018)

Kamnita skulptura žabe v parku gradu Snežnik

Ničelni kamen, ki stoji v parku gradu Snežnik, so postavili okoli leta 1910. Označeval je izhodiščno točko snežniških gozdnih poti. 

Štirivrstni lipov drevored so posadili konec 19. stoletja

Gospodarsko poslopje gradu Snežnik je danes bolj prazno. Od leta 1867. do 1875. je na posestvu delovala prva slovenska gozdarska šola

Lovski in polharski muzej

Konec 19. stoletja je ob gradu Snežnik, nastal obsežen kompleks gospodarskih poslopij in stanovanj za gozdarje

Nekdaj obrambni stolp in notranji leseni gank

Vstopimo v notranjost gradu Snežnik. Stara železna vrata imajo še danes vidne sledi sulic in drugega orožja.

Luiza in princ Jurij Schonburg Waldenburg. Zakonca, ki imata velike zasluge za današnji videz gradu Snežnik. Portreta, olje na platnu, sta nastala leta 1910, na podlagi njunih fotografij iz leta 1871.

Grb plemiške družine Schneeberg, ki naj bi bili prvi znani lastniki gradu Snežnik. Po njih je grad dobil ime.

Turška sablja iz časa turških vpadov.

Portreta dveh plemičev v grajski jedilnici

Leseni strop v biljardni sobi, danes je tu poročna dvorana

Portret princa Hermana izdelan leta 1910. Bil je zadnji plemiški lastnik dvorca Snežnik. 

Obokan in poslikan strop v eni od sob

Čudovito pohištvo, ki danes krasi muzejske sobe, je bilo last grajske plemiške družine.

Spalnica z bidermajerskim pohištvom.

Detajl lončene peči 

Del sobe zakrit s poslikanim paravanom je bil rezerviran za "kopalnico"

V drugem nadstropju gradu Snežnik se nahaja Egipčanska soba oziroma salon. Opremljen je s secesijskim pohištvom in okrasjem v duhu takratne "egiptomanije". 

V Egipčanski sobi je čudovita skrinjica, zaradi velikosti bi ji lahko rekli kar skrinja, za nakit. Na pokrovu je bronast kipec plavalke.

Salon z baročnim pohištvom in slika na zidu z motivom kužka.

Ste za partijo šaha? Šahovska mizica je pripravljena

Kamnit tlak v sobani v pritličju, ki je najstarejši del gradu Snežnik

Hladilna skrinja iz konca 19. stoletja in lep šopek snežniških vrtnic

Kamnita Herblanova kašča, stoji pod cerkvijo sv. Pavla, v Žerovnici na Notranjskem. 

Pravi "cuker" med kaščami je čudovita, dobro ohranjena in vzdrževana Herblanova kašča v Žerovnici na Notranjskem. 

Staro vaško jedro Žerovnice na Notranjskem, sestavljajo dve vrsti nadstropnih hiš ob cesti. Zasnovano je bilo sredi 19. stoletja. Za hišami so polja in travniki, Lepa vasica. Vaško jedro zaključuje Herblanova kašča.

Ob stopnišču, ki vodi do potoka Žerovnščica, stoji spomenik padlim v drugi svetovni vojni iz Žerovnice in okolice. Spomenik je pokončna naravna skala. Postavili so ga leta 1959. Zasnovala sta ga arhitekta Anton Bitenc in Alenka Lenarčič.


Enodnevni izlet na Notranjsko:

Planina pri Rakeku

Tabor v Cerknici

Lepota poslikanih lesenih stropov

Vir:
voden ogled gradu Snežnik
stareslike.cerknica.org
sistory.si/Iz zgodovine snežniške graščine