Mati fabrika na Ravnah

Kako rečeš tovarni, ki ti daje zaposlitev, v obdobju socializma zgradi 2400 stanovanj za delavce, pomaga s krediti pri gradnji hiše, zaposlenim omogoči dodatno izobraževanje, plačuje štipendije in šolnine za šolanje doma in v tujini, sodeluje pri izgradnji infrastrukture kraja, podpira kulturo in šport pa verjetno še kaj. Delavci so ji upravičeno rekli Mati, Mati fabrika in tako so etnologi, ki so postavljali muzejsko zbirko železarne na Ravnah, poimenovali tudi železarski muzej, Mati fabrika.

Ena od zgradb v velikem kompleksu železarne na Ravnah, danes Metal Ravne

Grb grofov Thurn. Plemiška rodbina Thurn je dodobra zaznamovala Mežiško dolino. Že leta 1624. so odkupili fužine v Črni na Koroškem. Leta 1807. so začeli dejavnost na Ravnah in jo tu opravljali vse do leta 1945. ko so nove oblasti zaključile z ero privatne lastnine.

V Železarskem muzeju na Ravnah je tudi zbirka mineralov, ki so jih našli v Karavankah

Zbirka mineralov v železarskem muzeju na Ravnah

Mati fabrika - železarna Ravne, zbirka orodja, ki so ga uporabljali v železarni

Vrata v štauhariji oziroma kovačnici, za katerimi se skriva bogata tehnična dediščina železarne

V dobrih starih časih, so imela večja podjetja in tovarne, svojo zdravstveno ambulanto. Stol iz čakalnice zdravstvene ambulante v železarni Ravne in zdravniška torba za obiske na terenu.

Posoda za mazivo iz druge polovice 20. stoletja

Titova štafetna palica, ki so jo izdelali v železarni Ravne, leta 1979. po umetniški zasnovi kiparke Milene Braniselj.

Železarna Ravne je prirejala tudi slikarske kolonije, kjer so motive železarne in mesta ustvarjali številni slikarji. Od leta 1970. do 1988. je 130 slikarjev ustvarilo umetniško zbirko, 259 umetniških del. 

Stroji v muzeju, ki so jih nekoč uporabljali železarji. Tu delo, zagotovo ni bilo lahko. Izgorelost zagotovljena 😎

Tehnična dediščina koroških železarjev

Ohranjena tehnična dediščina, stare železarne na Ravnah.

Repač ali vodno kladivo je delovalo s pomočjo vode, ki je bila speljana na kolo. Njegova teža je 250 kg, uporabljali pa so ga za tanjšanje jekla, pri kovanju. (zloženka občine Ravne na Koroškem, 2008)

Še "štemplamo" se in gremo s "šihta" domov

Delavski personal na Ravnah, so zgradili leta 1872. V zgradbi so stanovali delavci železarne. Grofje Thurn so zgradili stanovanja za svoje delavce. Večinoma so stanovanja zajemala kuhinjo in eno sobo, dve sobi sta bili izjema. Na sredini hiše je prislonjeno stopnišče, na obe strani pa ima hiša gank iz katerega se je vstopalo v stanovanje.

Lopa s polovično rozeto, nad vhodom

"Delaj varno" geslo železarjev, vidno na vsakem koraku. V nekdanji štauhariji, stari kovačnici, je na ogled razstava "Mati fabrika". Zanimiva razstava o železarni Ravne, ki je kot mati dajala kruh številnim družinam na Koroškem.

Štauharija, stara kovačnica na Ravnah, je bila zgrajena leta 1915. Investitor rodbina grofov Thurn Valsassina, ki je dodobra zaznamovala Koroško, na obeh straneh današnje meje. 

Povezano: Ravne na Koroškem

Izlet na Koroško: Črna na Koroškem

Vir: Mati fabrika - Železarna Ravne, Karla Oder, 2014
Zloženka občine Ravne na Koroškem, 2008
voden ogled z etnologinjo Karlo Oder

Ravne na Koroškem

Ravne na Koroškem, se je do sredine 20. stoletja imenovalo Guštanj, ki se prvič omenja že leta 1248. Staro mestno jedro in Železarski muzej ter železarna, se držijo skupaj, tako da si lahko oboje ogledamo in uživamo ob odkrivanju znamenitosti mesta in občudovanju železarske tehnične dediščine.
Mesto Ravne na Koroškem je prepredeno s številnimi skulpturami, narejenimi iz jekla in železa. Ustvarjali so jih umetniki, od leta 1964 do 1989, na kar sedmih mednarodnih kiparskih simpozijev Forma viva. Brez železarne, njenih delavcev, ki so umetnikom pripravljali material za skulpture in seveda brez vodstva železarne, ki je denar namenjalo tudi za kulturo, te mogočne skulpture danes ne bi krasile mesta.

Forma viva na Ravnah - železna skulptura na krožišču, postavljena 1981

Dvonadstropna hiša, ki je danes Mestna hiša, je bila zgrajena leta 1910. Pred Mestno hišo je zanimiv vodnjak, v krog postavljeni trije veliki kamni. Postavljen je bil leta 2004. načrt, arhitektka Sonja Godec. 

Forma viva - železna skulptura stoji v bližini Mestne hiše, 1964

Obnovljene, barvite hiše, na Prežihovi ulici

Forma viva - skulptura japonskega umetnika, stoji pri trgovini Tuš, v starem mestnem jedru, 1975

Tabla ob umetniški postavitvi: "Železarjem - Štauharija" 2013. akademski slikar Štefan Marflak

Župnijska cerkev sv. Egidija in novo župnišče

Staro, simpatično in skromno župnišče, zgrajeno okoli leta 1700.

Pogled s cerkvenega griča na reko Mežo in železarski dimnik

Čudovita,stranska vrata v cerkev sv. Egidija, v gotskem slogu

Razpelo, pokrito s strešico in vitražno okno. Cerkev sv. Egidija se omenja že v prvi polovici 13. stoletja.

Dvorec Javornik, v osnovi renesančno baročna palača iz 17. stoletja. Pročelje obrnjeno proti mestu, krasi triosni rizalit, ki so ga dodali leta 1910. ob prezidavi dvorca. Kot lahko preberemo na spletni strani TIC Ravne, je železarna, v 60-ih letih 20. stoletja, začela z obnovo dvorca, vendar je bila ta ustavljena. Še vedno čaka na obnovo

Staro mestno jedro in Stara ulica, ki nas iz trga pripelje do župnijske cerkve sv. Egidija

Historična hiša, na Stari ulici, je v prvem nadstropju okrašena s pilastri. Zgrajena je bila konec 19. stoletja

Lepo obnovljena, baročna hiša, s konca 18. stoletja, v starem mestnem jedru.

Simpatična, pritlična hiša s kamnitim stopniščem 

Zanimiv okras nad polkrožnim portalom, v podhodu hiše na Trgu Svobode.

Forma viva - Jeklena skulptura je delo kanadskega avtorja iz leta 1964.

Cerkev sv. Antona Puščavnika, stoji ob stari železarni. Prvič se omenja leta 1445. konec 20. stoletja so jo obnovili.

Gotsko zašiljena okna in razpelo

Stranski vhod, v gotskem stilu. Cerkev sv. Antona Puščavnika

Srednjeveška kljuka. Detajl glavnega vhoda v cerkev sv. Antona Puščavnika na Ravnah

Zvonik in vhodna veža z nagrobnimi spomeniki

Forma viva in železarna - Hiša iz jekla, stvaritev italijanskega umetnika, 2008


Foto zgodbe Mežiške doline: 

Črna na Koroškem

Etnološka in rudarska zbirka v Črni

Vir: Ravne na Koroškem, 750 let prve pisne omembe, 1998, več avtorjev
kleindenkmaeler.at
TIC Ravne na Koroškem, Register nepremične kulturne dediščine
Zloženka Občine Ravne na Koroškem, 2008

Železo - Livarski muzej in galerija, Dvor

Zadnja postaja našega izleta po Suhi krajini, na Dolenjskem, je bila vasica Dvor pri Žužemberku. Mirno naselje ob živahni reki Krki, je bilo nekoč eno največjih železarsko-livarskih krajev v Avstro-Ogrski monarhiji. Ustanovil jo je grof Auersperger, delovala pa je od leta 1796. do 1891.
Na Dvoru so izdelovali vse, od topov pa vse do uporabnih predmetov za gospodinjstva. Pri svojem delu so bili tako uspešni, da so dobili naziv "Cesarsko-kraljeva priviligirana tovarna za litoželezno in kovano blago kneza Auersperga".
Kompleks Auerspergerjeve železarne na Dvoru je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V prostorih nekdanje železarne, so odprli Železo-livarski muzej in galerijo, v kateri so razstavljeni originalni izdelki, ki so jih tu proizvedli.

Ohranjeni ostanki talilne peči in zidov nekdanje železolivarne na Dvoru

"Gašperček", razstavni eksponat v Železo-livarskem muzeju na Dvoru.

Umetelno izdelana petrolejka

Ogromen litoželezni kotel in manjša posoda

Podkev za Srečo

Ohranjen zid nekdanje železarne in razstavljena litoželezna posoda

Tačka, detajl litoželezne peči

Vitez na konju, detajl litoželezne peči

Litoželezna vrča

Ohranjen stari zid železarne na Dvoru

Železo - Livarski muzej in galerija, na Dvoru pri Žužemberku

Lončarija, dolga, pritlična stavba, ob reki Krki, v kateri so izdelovali modele za vlivanje 

V Dvoru pri Žužemberku, ima reka Krka največ brzic. Tu je skoraj sto let, uspešno delovala železarna in livarna, ki jo je ustanovil grof Auersperg

Železne "gautre", na oknih Železo - Livarskega muzeja na Dvoru, so bile prav tako izdelane tu.

Skoraj pet metrov visoko železno razpelo, ki stoji na pokopališču, pod cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata v Žužemberku, je bilo prav tako izdelano v železarni na Dvoru.

Foto zgodba izleta po Suhi krajini, na Dolenjskem, kot nas je vodila pot:

Jurjeva domačija

Baraga, misijonar iz Male vasi

Dobrnič na Dolenjskem

Cerkev sv. Jurija v Dobrniču

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Grad Žužemberk