Portogruaro

Italijansko mestece Portogruaro je nastalo okoli leta 1140, ko je takratni škof dodelil ribičem kos zemlje ob reki Lemene. Zgradili so si hiše in naselje se je začelo počasi širiti. Danes mesto leži na obeh bregovih reke. Mi smo se odpravili na ogled starega mestnega jedra s čudovitimi palačami v gotsko renesančnem slogu. Velika znamenitost mesta je gotska mestna hiša, na Trgu Republike, po kateri so se zgledovali tudi meščani našega Kopra, ko so gradili svojo mestno hišo. Ob mestni hiši stoji kamniti vodnjak žerjavov. Na dveh, različno velikih kamnitih ploščah, stoji vodnjak iz leta 1494, na njem pa dva žerjava, simbol mesta Portogruaro. Žerjava sta bila izdelana leta 1928. saj so prejšnja dva, leta 1917. pretopili in uporabili za izdelavo topov.

Daleč naokoli je viden romanski zvonik katedrale sv. Andreja. Njegova posebnost je, da se v slogu stolpa v Pisi, tudi on vsako leto malo bolj nagne in je malo bolj poševen.  Ob reki Lemene si je vredno ogledati Ribiško kapelo in še vedno delujoča in obnovljena dva mlina iz 12. stoletja. Taka častitljiva starost jima dovoljuje, da delujeta bolj v muzejske namene 😎

Toliko smo si v treh urah (plus čas za vedno dobro italijansko kavo) ogledali mi. Verjamem pa, da čudovito staro mestno jedro Portogruara, skriva še marsikaj zanimivega.

59 metrov visoki, poševni zvonik cerkve sv. Andreja v Portogruaru, je ena izmed znamenitosti mesta

Zasnova cerkve sv. Andreja sega v 10. stoletje

Krilati beneški lev. Portogruaro je bil okoli tristo let pod beneško oblastjo. Od leta 1420.

Na reki Lemene že od 12. stoletja stojita mlina, ki še danes delujeta a bolj v muzejske namene

Palača ob reki Lemene, v starem mestnem jedru Portogruara

Reka Lemene in mlina še z druge strani

Ribiška kapela na obrežju reke Lemene. 

Notranjost ribiške kapele z božjim grobom

Čudovita gotska palača v kateri je mestna hiša Portogruara. Leta 1265. so zgradili osrednji del, dve stranski krili pa so dodali v 16. stoletju. 

Osrednji del mestne hiše s kamnitim stopniščem in balustrado

Žerjav je maskota italijanskega mesta Portogruaro. Dva krasita tudi kamniti vodnjak ob mestni hiši na Trgu Republike. Vodnjak, ki stoji na dveh osmerokotnih ploščah je iz leta 1494. Žerjava sta precej mlajša, iz leta 1928. Prejšnja sta končala žalostno. Leta 1917. so ju pretopili in uporabili pri proizvodnji topov 😠

Trg Republike - Piazza della Repubblica z gotsko mestno hišo in spomenikom, ki je posvečen padlim v prvi svetovni vojni. Ob našem sobotnem obisku je bil na trgu sejem starin. 

Niz palač ob Trgu Republike in poševni zvonik, ki se vsako leto nagne za nekaj milimetrov, saj se zemlja pod njim ugreza.

Tolkalo na vratih ene od mestnih palač ima obliko glave indijanskega poglavarja.

Steber z beneškim krilatim levom

Srednjeveška vrata v staro mestno jedro, vrata sv. Janeza oziroma Porta San Giovanni, zgrajena sredi 12. stoletja.

V pritličju mestne hiše v Portogruaru so postavili Jezusovo rojstno mesto Betlehem. Simpatične hiške, ljudje pri različnih opravilih, kot je peka kruha

Veseli december v Portogruaru in Betlehem v malem

Druženje ob dobri hrani

Stiskalnica grozdja

Jaslice v mestni hiši v Portogruaru

Stranski oltar s kopijo slike slikarja Giovannija Battista Cima (1459-1517) iz Conegliana., ki jo je naslikal leta 1504. Kopija je nastala v 19. stoletju. Naslikal jo je Eugenio Bono. Original se nahaja v Britanskem muzeju v Londonu. V obdobju pomanjkanja jo je cerkev prodala za 1800 funtov.

Slika Marija z detetom, ob njej sv. Rok s kužkom in sv. Sebastjan. Na dnu slike je veduta mesta Portogruaro. Nastala je v prvi polovici 17. stoletja. Pripisujejo jo šoli italijanskega slikarja Jacopa Palme Mlajšega (Benetke 1544-1628)

Brezmadežna, ob njej sv. Ana in sv. Florjan. Slika je nastala leta 1718. Slikar, Gregorio Lazzarini (Benetke 1665. - Villabona 1730.) Pred oltarno sliko je leseni kipec sv. Antona Padovanskega, ki je nastal okoli leta 1901. Avtor je kipar in rezbar Valentino Panciera Besarel (Astragal 1829. - Benetke 1902.)

Tudi ta oltarna slika, Jezusovo vstajenje, je plod šole Jacopa Palme Mlajšega, iz konca 16. stoletja. 

Oltarno sliko v prezbiteriju, Predstavitev Jezusa v Templju, je naslikal slikar Giovanni Martini (1455-1535. Udine), leta 1515.

Kor z orglami v prezbiteriju. Na petih slikah so prizori iz življenja sv. Andreja. Nastale so v 16. stoletju, slikar Pomponio Amalteo (1505-1588)

Leseni bralni pult oziroma ambon podpirajo angeli

Stranski oltar Svetega križa. Križani je iz 14. stoletja.

Luigi Strazzabosco (Padova 1895. - 1985.) je leta 1964. ustvaril kamniti reliefni stranski oltar z Jezusom v središču in s prizori iz njegovega življenja. 

Nad Portogruaro se počasi mrak spusti in prižgejo se novoletne luči 😊

Veseli december v Portogruaru

Praznično okrašena mestna hiša

Kamniti grb mesta Portogruaro z zvonikom in žerjavoma. Gruaro pomeni žerjav


Povezan izlet v Benečijo:

Conegliano in Pablo Picasso

Vir: comune.portogruaro.ve.it
bibione.com
parrocchiadisantandrea.it

Ljutomer, središče Prlekije

Ljutomer ali Lotmerk kot mu pravijo Prleki, je upravno in kulturno središče Prlekije. Mesto spada v Štajersko pokrajino in Pomursko regijo. Staro mestno jedro sestavljajo trije trgi. Stari, Glavni in Miklošičev trg. Naš obisk Ljutomera je bil posvečen predvsem župnijski baročni cerkvi sv. Janeza Krstnika, ki stoji ob Miklošičevem trgu. Na tem trgu, ki se je takrat imenoval drugače, je živel slavist Fran Miklošič, ki si je za svoje delovanje na Dunaju, prislužil tudi dedni viteški naslov. Po ogledu cerkve nas je tamkajšnji duhovnik povabil v župnišče in nam razkazal zanimivo, novodobno Kapelo mučencev 20. stoletja. Z mozaiki jo je opremil slovenski slikar in teolog Marko Rupnik.
Gostoljubni domačini so nas povabi na kozarec vina, ki ga pridobivajo iz številnih trt, ki rastejo v okoliških vinogradih. Jaz pa sem izkoristila dragocene minute in se odpravila na raziskovanje okolice, predvsem Glavnega in Miklošičevega trga. Veliko časa nisem imela na razpolago. Malo je manjkalo pa bi se moji "soizletniki" odpeljali brez mene. Potem bi lahko Ljutomer raziskala bolj natančno. Pa drugič. 😎 V lepa stara mestna jedra se vedno rada vračam.

Kapela mučencev 20. stoletja v ljutomerskem župnišču. Kapelo je poslikal slovenski slikar in teolog Marko Rupnik (rojen 1954. Zadlog nad Idrijo)

Marija z jabolkom ali Adamova Eva ali pa kar obe v eni 😎 Kapela mučencev 20. stoletja, mozaik pater Marko Rupnik

Baročno župnišče, zgrajeno okoli leta 1826. Za zgradbo je veliko dvorišče obdano s trakti, ki so bili nekdaj gospodarska poslopja.

Vogalna, nadstropna, baročna hiša iz leta 1885.

Niz nadstropnih hiš na Miklošičevem trgu v Ljutomeru 

Vhod v knjižnico Ljutomer

Hiša, ki izstopa v nizu hiš na Glavnem trgu je bila zgrajena okoli leta 1923. Ima visoko čelo v osrednji osi in nekaj secesijskega okrasja. 

Glavni trg v Ljutomeru. Kužno znamenje je iz leta 1729. Na visokem stebru stoji Brezmadežna, nižje stojita sv. Sebastjan in sv. Rok, ob katerem je kuža s kruhom. Za znamenjem je mestna hiša, sestavljena iz štirih nadstropnih hiš. Danes je trg zaprt za promet. Na fotografijah, ki niso tako stare, je videti okoli trga parkirišče, diagonalno čez trg pa je potekala prometna cesta. Na obeh straneh ceste so bile zelene površine. Škoda, da jih niso ohranili. Verjetno je lažje vzdrževati ploščad kot rastline. 😎

Hiša z razgibanim pročeljem in rizalitom na stranskih oseh je bila zgrajena leta 1892. V prvi osi ima širok prehod na dvorišče, v zadnji osi pa je vhod v zgradbo. V njej je bila posojilnica. 

Niz hiš na Glavnem trgu v Ljutomeru

Hiša na Miklošičevem trgu. V njej je živel slavist Fran Miklošič s svojim bratom Ivanom

Spominska plošča, bratoma Franu in Ivanu Miklošiču, na pročelju hiše na Miklošičevem trgu.

Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Baročna cerkev s tremi ladjami in petimi oltarji

Doprsni kip slavista Frana Miklošiča (20. november 1813. Radomerščak pri Ljutomeru - 7. marec 1891. Dunaj) na visokem podstavku je delo kiparja Alojza Vodnika. Ustvaril ga je leta 1926. 

Kamniti baročni relief

Baročna kapela sv. Florjana ob ostanku obzidja iz leta 1736. 

Baročni oltar sv. Florjana v istoimenski kapeli ob župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika

Kamniti baročni relief vzidan na cerkveno obzidje

Cerkveno obzidje iz leta 1736. in dva čudovita baročna portala okrašena s kipi in reliefi

Stranski oltar Rožnega venca je iz leta 1737. Krasijo ga figure svetnikov, papežev in škofov. Oltarna slika je delo graškega slikarja Jožefa Tunnerja. Nastala je leta 1856.

Poslikan križno obokan strop s svetnicami v medaljonih.

Stranski oltar Lurške Matere Božje

Baročna prižnica iz leta 1736

Baročni krstni kamen z baldahinom

Glavni oltar sv. Janeza Krstnika je iz leta 1797. Izdelal ga je mariborski kipar in rezbar Jožef Holzinger. Oltarno sliko, Krst v Jordanu, je naslikal graški slikar Johann Beyer, leta 1856.

Nagrobna plošča v prezbiteriju iz leta 1449. Spodnja plošča je iz leta 1596.  in je posvečena koroškemu deželnemu maršalu Reichardtu pl. Lichtensteinu.

Stene cerkve sv. Janeza Krstnika, je konec 19. stoletja poslikal Jakob Brollo, z motivi iz življenja sv. Janeza Krstnika. Leta 1901. je požar precej uničil freske. Na novo jih je poslikal slikar Franjo Horvat iz Gornje Radgone. Kiparsko okrašene konzole, ki podpirajo nosilna rebra stropa. Na desni je glava moškega z rogatim pokrivalom.

Orgle in poslikana korna ograja. Zadnja večerja

Stranski oltar sv. Križa s Križanim, Marijo in Janezom

Stranski oltar sv. Jožefa je iz leta 1717. Oltarna slika, Smrt sv. Jožefa, je delo slikarja Jožefa Digla iz Ljutomera. Nastala je leta 1756.

Poslikan križno obokan strop s svetniki v medaljonih. Stene prezbiterija je poslikal Anton Čeh z motivi iz življenja Janeza Krstnika, Kristusa, evangelistov in apostolov Petra in Pavla

Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Velika Nedelja




Vir:
voden ogled cerkve z umetnostnim zgodovinarjem
ljutomer.zupnija.info
Register NKD