Foto zgodbe: Adam Bohorič

Prikaz objav z oznako Adam Bohorič. Pokaži vse objave

četrtek, 2. januar 2020

Portogruaro

Italijansko mestece Portogruaro je nastalo okoli leta 1140, ko je takratni škof dodelil ribičem kos zemlje ob reki Lemene. Zgradili so si hiše in naselje se je začelo počasi širiti. Danes mesto leži na obeh bregovih reke. Mi smo se odpravili na ogled starega mestnega jedra s čudovitimi palačami v gotsko renesančnem slogu. Velika znamenitost mesta je gotska mestna hiša, na Trgu Republike, po kateri so se zgledovali tudi meščani našega Kopra, ko so gradili svojo mestno hišo. Ob mestni hiši stoji kamniti vodnjak žerjavov. Na dveh, različno velikih kamnitih ploščah, stoji vodnjak iz leta 1494, na njem pa dva žerjava, simbol mesta Portogruaro. Žerjava sta bila izdelana leta 1928. saj so prejšnja dva, leta 1917. pretopili in uporabili za izdelavo topov.

Daleč naokoli je viden romanski zvonik katedrale sv. Andreja. Njegova posebnost je, da se v slogu stolpa v Pisi, tudi on vsako leto malo bolj nagne in je malo bolj poševen. Ob reki Lemene si je vredno ogledati Ribiško kapelo in še vedno delujoča in obnovljena dva mlina iz 12. stoletja. Taka častitljiva starost jima dovoljuje, da delujeta bolj v muzejske namene 😎

Toliko smo si v treh urah (plus čas za vedno dobro italijansko kavo) ogledali mi. Verjamem pa, da čudovito staro mestno jedro Portogruara, skriva še marsikaj zanimivega.

59 metrov visoki, poševni zvonik cerkve sv. Andreja v Portogruaru, je ena izmed znamenitosti mesta

Zasnova cerkve sv. Andreja sega v 10. stoletje

Krilati beneški lev. Portogruaro je bil okoli tristo let pod beneško oblastjo. Od leta 1420.

Na reki Lemene že od 12. stoletja stojita mlina, ki še danes delujeta a bolj v muzejske namene

Palača ob reki Lemene, v starem mestnem jedru Portogruara

Reka Lemene in mlina še z druge strani

Ribiška kapela na obrežju reke Lemene.

Notranjost ribiške kapele z božjim grobom

Čudovita gotska palača v kateri je mestna hiša Portogruara. Leta 1265. so zgradili osrednji del, dve stranski krili pa so dodali v 16. stoletju.

Osrednji del mestne hiše s kamnitim stopniščem in balustrado

Žerjav je maskota italijanskega mesta Portogruaro. Dva krasita tudi kamniti vodnjak ob mestni hiši na Trgu Republike. Vodnjak, ki stoji na dveh osmerokotnih ploščah je iz leta 1494. Žerjava sta precej mlajša, iz leta 1928. Prejšnja sta končala žalostno. Leta 1917. so ju pretopili in uporabili pri proizvodnji topov 😠

Trg Republike - Piazza della Repubblica z gotsko mestno hišo in spomenikom, ki je posvečen padlim v prvi svetovni vojni. Ob našem sobotnem obisku je bil na trgu sejem starin.

Niz palač ob Trgu Republike in poševni zvonik, ki se vsako leto nagne za nekaj milimetrov, saj se zemlja pod njim ugreza.

Tolkalo na vratih ene od mestnih palač ima obliko glave indijanskega poglavarja.

Steber z beneškim krilatim levom

Srednjeveška vrata v staro mestno jedro, vrata sv. Janeza oziroma Porta San Giovanni, zgrajena sredi 12. stoletja.

V pritličju mestne hiše v Portogruaru so postavili Jezusovo rojstno mesto Betlehem. Simpatične hiške, ljudje pri različnih opravilih, kot je peka kruha

Veseli december v Portogruaru in Betlehem v malem

Druženje ob dobri hrani

Stiskalnica grozdja

Jaslice v mestni hiši v Portogruaru

Stranski oltar s kopijo slike slikarja Giovannija Battista Cima (1459-1517) iz Conegliana., ki jo je naslikal leta 1504. Kopija je nastala v 19. stoletju. Naslikal jo je Eugenio Bono. Original se nahaja v Britanskem muzeju v Londonu. V obdobju pomanjkanja jo je cerkev prodala za 1800 funtov.

Slika Marija z detetom, ob njej sv. Rok s kužkom in sv. Sebastjan. Na dnu slike je veduta mesta Portogruaro. Nastala je v prvi polovici 17. stoletja. Pripisujejo jo šoli italijanskega slikarja Jacopa Palme Mlajšega (Benetke 1544-1628)

Brezmadežna, ob njej sv. Ana in sv. Florjan. Slika je nastala leta 1718. Slikar, Gregorio Lazzarini (Benetke 1665. - Villabona 1730.) Pred oltarno sliko je leseni kipec sv. Antona Padovanskega, ki je nastal okoli leta 1901. Avtor je kipar in rezbar Valentino Panciera Besarel (Astragal 1829. - Benetke 1902.)

Tudi ta oltarna slika, Jezusovo vstajenje, je plod šole Jacopa Palme Mlajšega, iz konca 16. stoletja.

Oltarno sliko v prezbiteriju, Predstavitev Jezusa v Templju, je naslikal slikar Giovanni Martini (1455-1535. Udine), leta 1515.

Kor z orglami v prezbiteriju. Na petih slikah so prizori iz življenja sv. Andreja. Nastale so v 16. stoletju, slikar Pomponio Amalteo (1505-1588)

Leseni bralni pult oziroma ambon podpirajo angeli

Stranski oltar Svetega križa. Križani je iz 14. stoletja.

Luigi Strazzabosco (Padova 1895. - 1985.) je leta 1964. ustvaril kamniti reliefni stranski oltar z Jezusom v središču in s prizori iz njegovega življenja.

Nad Portogruaro se počasi mrak spusti in prižgejo se novoletne luči 😊

Veseli december v Portogruaru

Praznično okrašena mestna hiša

Kamniti grb mesta Portogruaro z zvonikom in žerjavoma. Gruaro pomeni žerjav

Povezan izlet v Benečijo:

Conegliano in Pablo Picasso

Vir: comune.portogruaro.ve.it
bibione.com
parrocchiadisantandrea.it

petek, 30. junij 2017

Kostanjevica pri Novi Gorici

Na manjši vzpetini imenovani Kostanjevica, med Staro in Novo Gorico, stoji cerkev z mogočnim frančiškanskim samostanom in knjižnico. V njej lahko vidimo znamenito slovnico iz leta 1584, Zimske urice, ki jo je napisal Adam Bohorič, slovenski protestant in jezikoslovec. Knjiga ima tudi lastnoročno posvetilo in podpis pisca.
Baročna cerkev Marijinega oznanjenja je ohranila precej poslikav in štukatur. Ima zanimiv in nenavaden tloris. Osrednjo ladjo in prezbiterij obkroža hodnik s stranskimi oltarji. V kleti, pod prezbiterijem je grobnica zadnjega francoskega kralja, Karla X. Ob njem je tudi nekaj družinskih članov. Posebna zgodba je dišeč rožni vrt, v katerem raste okoli 60 vrst vrtnic burbonk. Rdeče ne bomo našli, paleta barv pa obsega od bele do temno roza. Najbolj dišeč in cvetoč je vrt v mesecu maju, toda tudi konec junija se je v vsej svoji lepoti razkazovalo kar precej cvetov.
Kot pravi skrbnica samostanske knjižnice, ne vem zakaj vsi "rinejo" v Francijo, če imamo vse tukaj. Od francoskega kralja do vrtnic burbonk, na bližnjem Krasu pa polja sivke, kot v Provansi pa še odličen Festival sivke imamo. Tudi jaz ne vem zakaj "rinemo" v Francijo 😊

Dišeče vrtnice burbonke rastejo v delu samostanskega vrta. Kar 60 različnih je, od belih do temno roza.

Krstilnica mojstra Jožeta Plečnika

Daritveni oltar v prezbiteriju je izdelan v drugi polovici 20. stoletja, ko so prenavljali cerkev. Izdelan je iz kovanega železa. Črna plošča je nagrobna plošča Burbonov. Pod prezbiterijem je grobnica zadnjega francoskega kralja Karla X. in nekaj članov njegove družine.

Strop prezbiterija je bogat s štukaturami in poslikavami.

Glavni oltar z Marijo Kostanjeviško. V naročju ima Jezusa, za njima pa je drevo kostanj, po katerem je kraj dobil ime. Danes je tu kostanjev bolj malo.

Del freske, Darovanje Device Marije, iz leta 1884. ima kamniti okvir z bogato štukaturo. Fresko je naslikal slikar Leonardo Rigo.

Na slavoločni steni je upodobljena kraljica Marija Kostanjeviška kot Tolažnica žalostnih. Tudi ta freska je delo Leonarda Riga, ki jo je naslikal med leti 1884. do 1886.

Stranski oltar sv. Frančiška Asiškega v levem hodniku.

Poslikana luneta v kapeli karmelske Marije

Na koncu desnega hodnika je oltar karmelske Marije. Edina sled, da so bili v kostanjeviškem samostanu prvotno karmeličani. Danes so v njem frančiškani.

Osrednja freska na banjastem stropu ladje prikazuje Marijino kronanje

Osrednja freska na banjastem stropu je obdana z medaljoni, štukaturami, vse pa so tudi neskromno pozlatili

Stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Na oltarni mizi je slika svetogorske Marije. Natančna kopija svetogorske slike je delo slikarja Mirka Šubica, iz leta 1951.

Stranski oltar sv. Terezije

Tlakovanje cerkvene ladje je iz 17. stoletja

Stranski oltar sv. Jožefa

Grobnica Burbonov je točno pod prezbiterijem. V kamnitih krstah počivajo: zadnji francoski kralj Karel X. (1757-1836), ki je v Gorico prišel iz Prage, kjer je razsajala kolera. Bival je pri grofu Coronini, vendar je zbolel za kolero in po 17-ih dneh umrl. V grobnici je tudi njegov najstarejši sin Ludvik XIX. pa žena, vnukinja Marije Terezije, Marija Terezija Charlota (1778-1851) ...