Juliana Trail - 11 etapa: Most na Soči - Tolmin

Enajsta etapa daljinske pohodniške poti Juliana Trail, od Mosta na Soči do Tolmina, je najkrajša etapa. Slikovita pot je dolga pet kilometrov in poteka po ravnini. Jaz sem jo prehodila v obratni smeri. Začela sem pri Tolminskem muzeju do sotočja reke Soče in Tolminke. Zaradi korona virusa ta čudoviti prostor bolj sameva, kar pa je tudi čisto v redu. 😎

Ko prečkamo most čez Tolminko, nas pot nekaj sto metrov vodi po prometni cesti nato pa zavijemo na pot ob reki Soči, ki je v tem delu bolj lenobna a kljub temu slikovita in barvita. Ko se naužijemo palete barv Gregorčičeve ljubljene Soče, si pohodniki pot delimo s kolesarji. Kolesarska steza je speljana do konca galerije, ki so jo zgradili leta 2010. kot zaščito cestnega prometa pred padajočim kamenjem. Pod galerijo se kaže tudi naravna znamenitost. To je naguban apnenec V Ključu. 

Pred vasjo Modrej zavijemo desno in se ob jezeru razvajamo s čudovitimi razgledi, vse do župnijske cerkve sv. Lucije v Mostu na Soči. Preden si v njej ogledamo poslikave Toneta Kralja, se lahko ob jezeru ustavimo ob energijskih točkah, meditiramo, se napolnimo z dodatno energijo, skratka uživamo v življenju 💜

Tolminski muzej. Palačo, v kateri danes domuje muzej, so zgradili grofje Coronini, v drugi polovici 17. stoletja, ko so opustili svoj grad na Kozlovem robu. Za palačo so bila pomožna poslopja. V enem takem domuje grajska kavarna z dobro kavo, domačo pito in odličnim sladoledom. Za palačo je bil nekdaj velik vrt. Danes je tam veliko parkirišče. Od vrta je ostalo le eno čudovito in razkošno drevo tulipovec, ki pločevini nudi senco. (tol-muzej.si)

Pot proti sotočju Soče in Tolminke. V ozadju Kozlov rob z ostanki Tolminskega gradu. 

Ribogojnica

Spomenik padlim v NOB

Peš pot ob reki Soči

Sotočje Soče in Tolminke

Most čez reko Tolminko pri sotočju, smer Most na Soči

Kažipot daljinske pohodniške poti Juliana Trail

Nešteti odtenki reke Soče

Precejšen del 11 etape od Tolmina do Mosta na Soči ali obratno, je v prijetni senci 

Delček poti si delimo s kolesarji

Leta 2010. so pri Modreju zgradili galerijo, ki varuje cestni promet pred padajočim kamenjem. Na koncu galerije se pohod nadaljuje po prometni cesti. Približno sto metrov, nato pa zavijemo desno in hodimo ob jezeru.

Pod galerijo lahko vidimo naravno znamenitost, naguban apnenec V Ključu. 

Modrejska plaža, peš pot ob jezeru Most na Soči

V jezeru, v Mostu na Soči, je veliko različnih rib. Med njimi je na prvem mestu avtohtona soška postrv

Ob jezeru so postavljene številne železne in kamnite skulpture, ki so povezane v Park skulptur. Večino so ustvarili umetniki slovenskih korenin, ki živijo po svetu. Na fotografiji je skulptura iz železa, ki predstavlja Triglav. Leta 2001. jo je ustvaril Franko Žerjal iz sosednje Italije.

Reciklirana skakalnica z vrvjo. 😊

Pogled na vasico Modrej

Akumulacijsko jezero pri Mostu na Soči je nastalo leta 1938.

Jezero je raj tudi za kajakaše

Okoli jezera je štirinajst energijskih točk z energijskimi prodniki iz rek Soče, Idrijce in Nadiže.

Skulptura Sirena iz leta 2000. Umetnik iz Španije, Alfredo Garcia

Mati Zemlja in otrok Soča. Skulptura iz leta 1999. francoski umetnik Guy D'Organs

Most po katerem je kraj dobil svoje ime Most na Soči. 

Zasluženo kosilo v pizzeriji Jezero v Mostu na Soči. Ocena: odlično 👌

Povezano:

Most na Soči, Juliana Trail in slikar Tone Kralj

Tolmin, od pekla do raja

Ravne na Koroškem

Ravne na Koroškem, se je do sredine 20. stoletja imenovalo Guštanj, ki se prvič omenja že leta 1248. Staro mestno jedro in Železarski muzej ter železarna, se držijo skupaj, tako da si lahko oboje ogledamo in uživamo ob odkrivanju znamenitosti mesta in občudovanju železarske tehnične dediščine.
Mesto Ravne na Koroškem je prepredeno s številnimi skulpturami, narejenimi iz jekla in železa. Ustvarjali so jih umetniki, od leta 1964 do 1989, na kar sedmih mednarodnih kiparskih simpozijev Forma viva. Brez železarne, njenih delavcev, ki so umetnikom pripravljali material za skulpture in seveda brez vodstva železarne, ki je denar namenjalo tudi za kulturo, te mogočne skulpture danes ne bi krasile mesta.

Forma viva na Ravnah - železna skulptura na krožišču, postavljena 1981

Dvonadstropna hiša, ki je danes Mestna hiša, je bila zgrajena leta 1910. Pred Mestno hišo je zanimiv vodnjak, v krog postavljeni trije veliki kamni. Postavljen je bil leta 2004. načrt, arhitektka Sonja Godec. 

Forma viva - železna skulptura stoji v bližini Mestne hiše, 1964

Obnovljene, barvite hiše, na Prežihovi ulici

Forma viva - skulptura japonskega umetnika, stoji pri trgovini Tuš, v starem mestnem jedru, 1975

Tabla ob umetniški postavitvi: "Železarjem - Štauharija" 2013. akademski slikar Štefan Marflak

Župnijska cerkev sv. Egidija in novo župnišče

Staro, simpatično in skromno župnišče, zgrajeno okoli leta 1700.

Pogled s cerkvenega griča na reko Mežo in železarski dimnik

Čudovita,stranska vrata v cerkev sv. Egidija, v gotskem slogu

Razpelo, pokrito s strešico in vitražno okno. Cerkev sv. Egidija se omenja že v prvi polovici 13. stoletja.

Dvorec Javornik, v osnovi renesančno baročna palača iz 17. stoletja. Pročelje obrnjeno proti mestu, krasi triosni rizalit, ki so ga dodali leta 1910. ob prezidavi dvorca. Kot lahko preberemo na spletni strani TIC Ravne, je železarna, v 60-ih letih 20. stoletja, začela z obnovo dvorca, vendar je bila ta ustavljena. Še vedno čaka na obnovo

Staro mestno jedro in Stara ulica, ki nas iz trga pripelje do župnijske cerkve sv. Egidija

Historična hiša, na Stari ulici, je v prvem nadstropju okrašena s pilastri. Zgrajena je bila konec 19. stoletja

Lepo obnovljena, baročna hiša, s konca 18. stoletja, v starem mestnem jedru.

Simpatična, pritlična hiša s kamnitim stopniščem 

Zanimiv okras nad polkrožnim portalom, v podhodu hiše na Trgu Svobode.

Forma viva - Jeklena skulptura je delo kanadskega avtorja iz leta 1964.

Cerkev sv. Antona Puščavnika, stoji ob stari železarni. Prvič se omenja leta 1445. konec 20. stoletja so jo obnovili.

Gotsko zašiljena okna in razpelo

Stranski vhod, v gotskem stilu. Cerkev sv. Antona Puščavnika

Srednjeveška kljuka. Detajl glavnega vhoda v cerkev sv. Antona Puščavnika na Ravnah

Zvonik in vhodna veža z nagrobnimi spomeniki

Forma viva in železarna - Hiša iz jekla, stvaritev italijanskega umetnika, 2008


Foto zgodbe Mežiške doline: 

Črna na Koroškem

Etnološka in rudarska zbirka v Črni

Vir: Ravne na Koroškem, 750 let prve pisne omembe, 1998, več avtorjev
kleindenkmaeler.at
TIC Ravne na Koroškem, Register nepremične kulturne dediščine
Zloženka Občine Ravne na Koroškem, 2008