Prikaz objav z oznako župnišče. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako župnišče. Pokaži vse objave

sobota, 19. avgust 2017

Velika Nedelja in križniki

Iz Ljutomera smo se, na našem enodnevnem izletu po Slovenskih goricah, zapeljali še v Veliko Nedeljo. Kraj je nastal pred letom 1200, ko so na tem prostoru križniki premagali Ogre. Zmagali so prav na veliko nedeljo, tako naj bi kraj tudi dobil svoje ime. Okoli leta 1273. je tedanji nemški viteški red tu ustanovil križniško komendo. Stala je na prostoru kjer je danes čudovit grad in ob kapeli iz 12. stoletja, ki stoji še danes. To je tisti polkrožni del, ki se drži zvonika cerkve sv. Trojice.
Danes si lahko v Veliki Nedelji ogledamo veličasten kompleks reda križnikov, ki ga sestavljajo grad, cerkev sv. Trojice in baročno župnišče. Sedanja oblika in oprema kompleksa je v večini iz 18. stoletja, ohranjeno pa je tudi marsikaj iz prejšnjih časov. Ena teh je prav gotovo originalni krstilnik iz leta 1235, ki ga krasijo štiri romanske ženske glave. V gradu je danes Etnološki muzej. Križevniška cerkev je polna baročnih oltarjev, štukatur in slik. Ob prenovi so na stenah odkrili stare freske iz 14. stoletja. Baročno župnišče ima na stropu soban ohranjene čudovite freske, štukature in poslikave. Za vse to skrbi tamkajšnji duhovnik, ki je tudi prior križniškega reda v Sloveniji, gospod Štampar Janko, ki je tudi nas prijazno in gostoljubno sprejel.
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Trojice v Veliki Nedelji. V osnovi je cerkev romanska, na pročelju pa je vidno kako so se skozi stoletja slogi menjali. Cerkev upravljajo križniki, ki so že osemsto let prisotni tudi na naših tleh.
Slovenija, Štajerska
Pred cerkvijo sv. Trojice, stoji kip sv. Janeza Nepomuka iz leta 1744.
Slovenija, Štajerska
Nad vhodnim portalom  v cerkev je letnica 1698 in križ reda križnikov.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Bogata štukatura iz konca 17. stoletja in kipa sv. Petra in Pavla na stebrih, ki podpirata kor. Štukatura je delo italijanskega mojstra Schomassija 
Slovenija, Štajerska
Marija Rožnovenska
Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Freske iz 14. stoletja prikazujejo cerkvene očete
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar Marije Lurške. 
Slovenija, Štajerska
Stare freske iz 14 stoletja
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Nad vhodom v zakristijo je slika Poklon sv. Treh Kraljev
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar križevniške cerkve v Veliki Nedelji je izdelal mariborski kipar Jožef Holzinger. Dokončan je bil leta 1790. Oltarna slika sv. Trojice je mlajša. Naslikal jo je graški slikar Jožef Wohnsiedler, leta 1831. 
Slovenija, Štajerska
Poslikan, križno obokan strop ladje. Kor z orglami, ki so bile izdelane leta 1859, v mariborski delavnici Lenarta Ebnerja. Korna ograja in stebri so bogato okrašeni s štukaturami in kipi. 
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica
Slovenija, Štajerska
Svečnika
Slovenija, Štajerska
Stranska kapela, ki so jo dozidali leta 1696. V njej je oltar sv. Janeza Nepomuka s kakovostno sliko, neznanega avtorja, iz 18. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Tudi drugo stransko kapelo so cerkvi dozidali leta 1696. Posvečena je sv. Jožefu. Kakovostna slika iz 18. stoletja, slikar neznan.
Slovenija, Štajerska
Da Vincijeva šifra 😎 Črke vklesane v talno ploščo, v najstarejšem delu križevniške cerkve sv. Trojica
Slovenija, Štajerska
Oltar v najstarejšem delu cerkve. Tu je tudi krstilnica iz leta 1235.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Ohranjen prvotni romanski prezbiterij z romanskim krstilnikom, ki je izdelan iz pohorskega marmorja. Krstilnik je iz 13. stoletja. Krasijo ga štiri ženske glave.
Slovenija, Štajerska
Romanska glava v spodnjem delu zvonika
Slovenija, Štajerska
Grbovni relief iz leta 1612. komturja (predstojnika viteškega reda) Marquarda von Eckh
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Zanimiv lestenec na stopnišču gradu v Veliki Nedelji
Slovenija, Štajerska
Lepo ohranjen baročni vodnjak s kamnitim vencem, železno konstrukcijo in pogonskim mehanizmom. Dvorišče gradu v Veliki Nedelji
Slovenija, Štajerska
Polkrožna apsida ob zvoniku je del stare kapele iz 12. stoletja
Slovenija, Štajerska
Grad v Veliki Nedelji je stara križevniška komenda, ki se omenja že leta 1273. Danes je v gradu Etnološki in križniški muzej. Prostor med gradom in cerkvijo sv. Trojice pa je uporaben tudi za različne kulturne prireditve.
Slovenija, Štajerska
Stropi v župnišču so bogato poslikani in okrašeni s štukaturo. V vogalih viteške dvorane so naslikane rože v vazah
Slovenija, Štajerska
Na glavni freski, na stropu viteške dvorane, so Atena, Hermes in mitološki pevec Orfej. Predvidevajo, da so freske stare toliko kot župnišče v sedanji obliki. Baročno župnišče so zgradili med leti 1749 do 1751.
Slovenija, Štajerska
Freska "Samson in lev"
Slovenija, Štajerska
Freska "Samson premaga Goljata"
Slovenija, Štajerska
Baročno, nadstropno župnišče, ob križevniški cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji, so zgradili med leti 1749 do 1751. Sobane župnišča so bogato okrašene s freskami in štukaturo. Predvidevajo, da je okrasje enako staro kot današnje župnišče.
Slovenija, Štajerska
Dvonadstropni grad v Veliki Nedelji, ima štiri trakte in prav toliko okroglih obrambnih stolpov. Grad se prvič omenja leta 1273. kot križniška komenda. V 17. stoletju so ga prenovili in renesančno zasnovo gradu so baročno nadgradili. 


Enodnevni izlet v Slovenske gorice:

Grad Hrastovec


Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer




Vir: voden ogled
Janko Štampar, s. Jožefa Ogulin, Križniki v Sloveniji, Agencija Baribal, Ljubljana, 2010

sobota, 29. julij 2017

Spodnja Voličina v Slovenskih goricah

Spodnja Voličina je razložena vas z nekaj zaselki, ki se razprostirajo po pobočjih in dolinah Slovenskih goric in spadajo pod občino Lenart. V središču zaselkov je župnijska cerkev sv. Ruperta z župniščem. Cerkev kot jo vidimo danes je nastajala od leta 1519 do 1538. V osnovi je to gotska cerkev s šilastimi okni in gotskimi oporniki na zunanji strani. Poleg glavnega oltarja, ki je posvečen sv. Rupertu, ima cerkev še štiri stranske oltarje. Vseh pet baročnih oltarjev in prižnica, je delo mariborskega kiparja in rezbarja Jožefa Holzingerja in njegove delavnice. Oltarji so nastajali od leta 1760. do 1772. Poleg kipov svetnikov je na njih tudi veliko angelov. Pravijo, da zato, ker je imel zelo ras otroke in tudi sam je bil oče kar velike družine.
Slovenija, Štajerska
Stropna freska v ladji cerkve sv. Ruperta
Slovenija, Štajerska
Baročni oltar sv. Notburge v južni kapeli župnijske cerkve sv. Ruperta v Spodnji Voličini. 
Slovenija, Štajerska
V severni kapeli je baročni oltar sv. Antona Padovanskega. Vseh pet oltarjev je delo kiparja iz Maribora, Jožefa Holzingerja. 
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Matere božje oziroma Marijin oltar
Slovenija, Štajerska
Križno obokan prezbiterij
Slovenija, Štajerska
Glavni baročni oltar sv. Ruperta. Vsi oltarji, v cerkvi sv. Ruperta, so nastali med leti 1760-1772. Oltarji so delo Jožefa Holzingerja in njegove delavnice v Mariboru.
Slovenija, Štajerska
Gotsko okno v prezbiteriju
Slovenija, Štajerska
Kamniti, pravokotni portal zakristije in zakristijska omara
Slovenija, Štajerska
Orgle so novejšega datuma, iz leta 2005. Izdelali so jih v Orglarski delavnici Maribor
Slovenija, Štajerska
Relief na kamniti prižnici. Tudi baročna prižnica je delo Jožefa Holzingerja (1735-1797. Maribor)
Slovenija, Štajerska
Detajl stranskega oltarja Srce Jezusovo oziroma oltar bičanega Jezusa
Slovenija, Štajerska
Razpelo in Križev pot
Slovenija, Štajerska
Župnišče z dvoramnim, baročnim, kamnitim stopniščem. Sprva gotsko poslopje, so v 18. stoletju povišali in povečali
Slovenija, Štajerska
Župnišče, hrbtna stran, obrnjena proti cesti, kjer je viden ostanek nekdanjega protiturškega obzidja
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Ruperta in župnišče v Spodnji Voličini, v Slovenskih goricah
Slovenija, Štajerska
Zunanja, gotska kapela Lurške Marije
Slovenija, Štajerska
Okno s kamnito obrobo in kovano mrežo
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Zunanja, gotska podoba prezbiterija z gotskimi oporniki in visokimi okni. 
Slovenija, Štajerska
Zazidano gotsko okno
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša s poudarjenim vogalnim rizalitom s šilasto strešico.
Slovenija, Štajerska
Anton Murko (1809. Spodnja Voličina - 1871. Spodnje Hoče), duhovnik in jezikoslovec. Spomenik pred cerkvijo je izdelal kipar Darko Golija (1965. Maribor), leta 1999. (mariborart.si)  


Slovenija, Štajerska
Štiriosna. pritlična stanovanjska hiša z lepim kamnitim portalom, s šivanim robom in frčadami.


Z ornamenti okrašen kamniti portal. Žal malce zanemarjen, delno ohranjen zgornji del s sklepnikom.


Povezane foto zgodbe, Slovenske gorice:





Vir:
voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988
zupnija-rupert-slo-gorice.rkc.si