Prikaz objav z oznako Linhart. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Linhart. Pokaži vse objave

sobota, 9. december 2017

Radovljica, Linhartovo mesto

Radovljica, rojstno mesto prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta pa tudi arhitekta Ivana Vurnika. Mesto je zelo ponosno tudi na umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština, ki je raziskoval zgodovino starega mestnega jedra in o Radovljici tudi spisal knjižico, ki je izšla v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije.
Celotno staro mestno jedro je danes zavarovani kulturni spomenik. Leži na naravnem skalnatem pomolu. Mala, srednjeveška Radovljica ima prav vse kot ostala večja srednjeveška mesta, ki sestavljajo Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Ima župnijsko cerkev sv. Petra z župniščem, mogočno baročno graščino, meščanski dvorec z okroglim vogalnim pomolom, meščanske in obrtniške hiše, ki so povečini nastale v 16. in 17. stoletju. Vse to obdaja srednjeveško obzidje in edini v celoti ohranjen obrambni jarek v Sloveniji, skozi katerega se lahko danes sprehodimo. Staro mestno jedro, ki ga je vredno obiskati in videti pa ne le enkrat.
Super ideja za enodnevni izlet, tudi z vlakom. Železniška postaja je tik pod starim mestnim jedrom.

Slovenija, Gorenjska
Portal s kraljevsko lepimi, umetelno kovanimi vrati z letnico 1802
Radovljica ima tudi lepo obnovljen nekdanji srednjeveški obrambni jarek. V tej uličici, na začetku starega mestnega jedra, je vhod ali izhod iz jarka
Gorenjska domačija z zidanim stanovanjskim in lesenim gospodarskim delom. Portal in okenski okvirji so iz peraškega tufa. 
Okenski okvir iz peraškega tufa. Okno krasi in varuje kovana mreža. Tuf, zelena znamenitost Gorenjske, so kopali v kamnolomu Peračica, ob istoimenskem potoku v bližini Brezij. Kamnolom je deloval od 16. do začetka 20. stoletja.
Radovljica. Panorama mesta iz smeri pokopališča
Radovljica. Železniška proga Ljubljana - Radovljica, železniška postaja pod mestom in kamniti most
Staro mestno jedro Radovljice je bilo obdano s srednjeveškim obzidjem, ki je delno ohranjeno. Leži na naravni previsni skali, od koder je lep pogled na dolino
Gotska cerkev sv. Petra
Župnišče s freskami
Dr. Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar, raziskovalec starih mestnih jeder, častni občan Radovljice. Celopostavni spomenik, brez podstavka so postavili leta 2015. Stoji nasproti cerkve sv. Petra.  (2.1.1923-30.3.2010. Rodil se je in umrl v Radovljici)
Linhartov trg v Radovljici
Mogočni baročni portal še mogočnejše radovljiške graščine
Thurn-Valsassinova baročna radovljiška graščina
Hiša, na Linhartovem trgu, v osnovi iz 16. stoletja s portalom iz peraškega tufa in s pomolom v nadstropju. Krasi jo baročna freska sv. Florjana. 
Šivčeva hiša je ena najlepših hiš na Linhartovem trgu. Zgrajena je bila v 16. stoletju, ima dvojni pomol in šivan rob ter skoraj obvezen portal iz peraškega tufa. Krasi jo freska iz 17. stoletja s podobo Usmiljenega Samaritana. V pritličju je stebriščna veža. V njej so uredili likovno galerijo.
Vhodni portal Lectarjeve hiše, iz peraškega tufa in z letnico 1822
Lectarjeva hiša. Najstarejša gostilna v Radovljici. Odprli so jo leta 1822. in deluje še danes. Prvotno je bila v hiši pekarna, ki je bila znana po izdelavi lectovih src. Od tu tudi ime in znak gostilne. V hiši je tudi Lectarski muzej (lectar.com)
Vidičeva hiša, nekdanji meščanski, renesančni dvorec iz leta 1634. z okroglim vogalnim pomolom. V pritličju je kavarna in slaščičarna, v nadstropju pa so uredili hostel. 
Na tem ožjem delu današnjega Linhartovega trga, so bila nekoč Mestna oziroma Zgornja vrata
Vodnjak iz sivega kamna, s skulpturo na vrhu, so dali postaviti prebivalci Radovljice, leta 1908. Ustvarila sta ga kipar Jožef Pavlin in kamnosek Janez Vurnik mlajši, oče arhitekta Ivana Vurnika.
Vodnjak-spomenik je posvečen mecenki in dobrotnici Josipini Mulej, poročeni Hočevar. Rodila se je premožni družini v Radovljici 6. aprila 1824. v hiši na današnjem Linhartovem trgu 8. 
Pročelja srednjeveških hiš krasijo tudi freske
Rojstna hiša prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta, na Linhartovem trgu 7, v Radovljici. 
Spominska plošča na Linhartovi rojstni hiši v Radovljici
Okenski okvir iz tufa in kovana mreža
Vhodni portal Linhartove rojstne hiše
Od leta 1835, po požaru, pročelje Linhartove rojstne hiše, krasijo reliefi. Relief predstavlja kiparja pri delu
Reliefa na pročelju Linhartove rojstne hiše predstavljata kamnoseka in slikarja (1835)
Linhartova rojstna hiša z letnico 1835, ko so hišo, po požaru, obnovili in jo okrasili z reliefi


Marilyn Monroe v Radovljici 😎
Radovljica, staro mestno jedro. Zelo lepo obnovljeno in urejeno. Prav vsaka meščanska hiša, od srednjeveških do baročnih, je kulturni spomenik
Radovljiški mački 💜
Najbolj "skuliran" nemški ovčar. 💓
Pravljična, pritlična hiša s frčado in kamnoseškimi elementi, portal, okenski okvirji in klop, iz tufa. Na sklepniku portala je škorenj. Možno, da je bila v hiši nekoč čevljarska delavnica
Srednjeveško obzidje
Nadstropna hiša z lesenim gankom in stopnicami. Prostor pod stopnicami so izkoristili za lopo
Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, (Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi). Spomenik stoji ob Gorenjski cesti. Ima obliko gledališkega odra in knjige v kateri je Linhartova podoba. Postavili so ga leta 1997.

Povezano - enodnevni izlet na Gorenjsko:

Radovljica, Helena in Ivan Vurnik

Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin



Združenje zgodovinskih mest Slovenije:

Celje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tržič, Žužemberk



Vir: Register NKD
radolca.si
ks-radovljica.si
wikipedija




sreda, 29. oktober 2014

Navje, spominski park znamenitih Slovencev

Znamenitosti Ljubljane: Navje, pokopališče in spominski park znanih in znamenitih Slovencev, je uredil arhitekt Jože Plečnik. Današnje Navje je del ljubljanskega pokopališča pri sv. Krištofu, ki je stalo na mestu današnjega Gospodarskega razstavišča in Plečnikovega semenišča, danes Pionirski dom.

Glavni vhod na pokopališče Navje, ob Vilharjevi ulici

Grob Plečnikovih staršev. Andrej (1835-1891)in Helena (1831-1899) Plečnik, sta bila pokopana na tem mestu, ko je bilo tu še pokopališče pri Sv. Krištofu. Obelisk je iz nabrežinskega apnenca.
Odtočna cev na strehi arkad, se zaključi z ljubljanskim zmajčkom

Valentin Vodnik (1758-1819). Spomenik, v obliki žlebljenega stebra, iz črnega lesnobrdskega apnenca, so postavili Vodnikovi prijatelji. Leta 1839. ko so spomenik popravljali pa so mu dodali še Jonski kapitel.
Josip Jurčič, slovenski pisatelj, dramatik in časnikar (1844. Muljava - 1881. Ljubljana)

Matija Čop, literarni zgodovinar, teoretik, kritik in dober prijatelj Franceta Prešerna (1797. Žirovnica -1835. Ljubljana). Spomenik na Navju, je imel na stebru sovo, ob vznožju pa odprto knjigo, simbola modrosti in učenosti. Danes ju ni več, ostal je samo odrezan steber in pozlačena bršljanova vejica.

Emil Korytko je bil etnograf, rojen v Lvovu leta 1813, umrl je v Ljubljani leta 1839. V Ljubljano je bil izgnan, tu pa se je spoprijateljil s Francetom Prešernom, ki ga je učil slovensko, Korytko pa Prešerna poljsko. Kot etnograf je zbiral slovenske ljudske pesmi. Na njegovem spomeniku so Prešernovi verzi. (wikipedija)

Fran Maselj Podlimbarski (1852-1917) slovenski pisatelj in častnik. 
Nagrobna plošča Karoline pl. Bleiweis (1812-1899). Dunajčanka in žena slovenskega veterinarja in politika Janeza Bleiweisa. Ko je študiral na Dunaju, je stanoval pri njeni družini

Nagrobnik Czernyjevih.
Ivan Grohar, slovenski slikar, impresionist (1867. Sorica - 1911. Ljubljana)

Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, zgodovinar, preroditelj (1756. Radovljica - 1795. Ljubljana)
Josef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka, gozdar ( 1793. Chrudim, Češka - 1857. Ljubljana)

Janez Bleiweis, doktor medicine in veterinar pa tudi pomemben slovenski politik (1808-1881)

Arkade na Navju, kjer so spomeniki in nagrobne plošče številnih znanih in pomembnih Slovencev.

Nagrobnik družine Blaznik. Jožef Blaznik, tiskar in založnik (1800. Idrija - 1872. Ljubljana)
Marija Pleiveiss, avtorica prve slovenske kuharske knjige. Bila je tretja žena Valentina Pleiweisa, očeta Janeza Bleiweisa
Zanimiv nagrobnik, ki je bil postavljen za barona Ludovika Ahila MacNevena, potomca irske plemiške družine (1795. Praga - 1873. Ljubljana). Poročen je bil s hčerko ljubljanskega župana, Viktorijo Eleonoro baronico Codelli. Na nagrobniku je družinski grb. Na levi strani stoji grajski stolp na njem pa lovski pes. Na desni je jeruzalemski križ

Štirje visoki kamniti stebri na ljubljanskem Navju so bili nekoč del vhodnega portala Glasbene matice na Vegovi ulici


Navje, pokopališče znanih in pomembnih Slovencev, zaključujejo Plečnikovi stebri.
Vir: Ljubljansko Navje, Milena Piškur, Sonja Žitko

DZS, 1997