Radovljica, Linhartovo mesto

Radovljica, rojstno mesto prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta pa tudi arhitekta Ivana Vurnika. Mesto je zelo ponosno tudi na umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština, ki je raziskoval zgodovino starega mestnega jedra in o Radovljici tudi spisal knjižico, ki je izšla v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije.
Celotno staro mestno jedro je danes zavarovani kulturni spomenik. Leži na naravnem skalnatem pomolu. Mala, srednjeveška Radovljica ima prav vse kot ostala večja srednjeveška mesta, ki sestavljajo Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Ima župnijsko cerkev sv. Petra z župniščem, mogočno baročno graščino, meščanski dvorec z okroglim vogalnim pomolom, meščanske in obrtniške hiše, ki so povečini nastale v 16. in 17. stoletju. Vse to obdaja srednjeveško obzidje in edini v celoti ohranjen obrambni jarek v Sloveniji, skozi katerega se lahko danes sprehodimo. Staro mestno jedro, ki ga je vredno obiskati in videti pa ne le enkrat.
Super ideja za enodnevni izlet, tudi z vlakom. Železniška postaja je tik pod starim mestnim jedrom.

Portal s kraljevsko lepimi, umetelno kovanimi vrati z letnico 1802

Radovljica ima tudi lepo obnovljen nekdanji srednjeveški obrambni jarek. V tej uličici, na začetku starega mestnega jedra, je vhod ali izhod iz jarka

Gorenjska domačija z zidanim stanovanjskim in lesenim gospodarskim delom. Portal in okenski okvirji so iz peraškega tufa. 

Okenski okvir iz peraškega tufa. Okno krasi in varuje kovana mreža. Tuf, zelena znamenitost Gorenjske, so kopali v kamnolomu Peračica, ob istoimenskem potoku v bližini Brezij. Kamnolom je deloval od 16. do začetka 20. stoletja.

Radovljica. Panorama mesta iz smeri pokopališča

Radovljica. Železniška proga Ljubljana - Radovljica, železniška postaja pod mestom in kamniti most

Staro mestno jedro Radovljice je bilo obdano s srednjeveškim obzidjem, ki je delno ohranjeno. Leži na naravni previsni skali, od koder je lep pogled na dolino

Gotska cerkev sv. Petra

Župnišče s freskami

Dr. Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar, raziskovalec starih mestnih jeder, častni občan Radovljice. Celopostavni spomenik, brez podstavka so postavili leta 2015. Stoji nasproti cerkve sv. Petra.  (2.1.1923-30.3.2010. Rodil se je in umrl v Radovljici)

Linhartov trg v Radovljici

Mogočni baročni portal še mogočnejše radovljiške graščine

Thurn-Valsassinova baročna radovljiška graščina

Hiša, na Linhartovem trgu, v osnovi iz 16. stoletja s portalom iz peraškega tufa in s pomolom v nadstropju. Krasi jo baročna freska sv. Florjana. 

Šivčeva hiša je ena najlepših hiš na Linhartovem trgu. Zgrajena je bila v 16. stoletju, ima dvojni pomol in šivan rob ter skoraj obvezen portal iz peraškega tufa. Krasi jo freska iz 17. stoletja s podobo Usmiljenega Samaritana. V pritličju je stebriščna veža. V njej so uredili likovno galerijo.

Vhodni portal Lectarjeve hiše, iz peraškega tufa in z letnico 1822

Lectarjeva hiša. Najstarejša gostilna v Radovljici. Odprli so jo leta 1822. in deluje še danes. Prvotno je bila v hiši pekarna, ki je bila znana po izdelavi lectovih src. Od tu tudi ime in znak gostilne. V hiši je tudi Lectarski muzej (lectar.com)

Vidičeva hiša, nekdanji meščanski, renesančni dvorec iz leta 1634. z okroglim vogalnim pomolom. V pritličju je kavarna in slaščičarna, v nadstropju pa so uredili hostel. 

Na tem ožjem delu današnjega Linhartovega trga, so bila nekoč Mestna oziroma Zgornja vrata

Vodnjak iz sivega kamna, s skulpturo na vrhu, so dali postaviti prebivalci Radovljice, leta 1908. Ustvarila sta ga kipar Jožef Pavlin in kamnosek Janez Vurnik mlajši, oče arhitekta Ivana Vurnika.

Vodnjak-spomenik je posvečen mecenki in dobrotnici Josipini Mulej, poročeni Hočevar. Rodila se je premožni družini v Radovljici 6. aprila 1824. v hiši na današnjem Linhartovem trgu 8. 

Pročelja srednjeveških hiš krasijo tudi freske

Rojstna hiša prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta, na Linhartovem trgu 7, v Radovljici. 

Spominska plošča na Linhartovi rojstni hiši v Radovljici

Okenski okvir iz tufa in kovana mreža

Vhodni portal Linhartove rojstne hiše

Od leta 1835, po požaru, pročelje Linhartove rojstne hiše, krasijo reliefi. Relief predstavlja kiparja pri delu

Reliefa na pročelju Linhartove rojstne hiše predstavljata kamnoseka in slikarja (1835)

Linhartova rojstna hiša z letnico 1835, ko so hišo, po požaru, obnovili in jo okrasili z reliefi

Marilyn Monroe v Radovljici 😎

Radovljica, staro mestno jedro. Zelo lepo obnovljeno in urejeno. Prav vsaka meščanska hiša, od srednjeveških do baročnih, je kulturni spomenik

Radovljiški mački 💜

Najbolj "skuliran" nemški ovčar. 💓

Pravljična, pritlična hiša s frčado in kamnoseškimi elementi, portal, okenski okvirji in klop, iz tufa. Na sklepniku portala je škorenj. Možno, da je bila v hiši nekoč čevljarska delavnica

Srednjeveško obzidje

Nadstropna hiša z lesenim gankom in stopnicami. Prostor pod stopnicami so izkoristili za lopo

Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, (Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi). Spomenik stoji ob Gorenjski cesti. Ima obliko gledališkega odra in knjige v kateri je Linhartova podoba. Postavili so ga leta 1997.

Povezano - enodnevni izlet na Gorenjsko:

Radovljica, Helena in Ivan Vurnik

Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin



Združenje zgodovinskih mest Slovenije:

Celje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tržič, Žužemberk

Vir: Register NKD

radolca.si

ks-radovljica.si

wikipedija

Koper, staro mestno jedro

Foto sprehod po delčku starega mestnega jedra Kopra. Po slikoviti srednjeveški Čevljarski ulici. S čim so se nekoč tu ukvarjali nam pove že ime ulice. Prav veliko se do danes tu ni spremenilo, razen tega, da so se v nekdanje čevljarske delavnice v pritličju hiš, naselile nove modne trgovine.
Vse poti vodijo na Titov trg. Tudi Kidričeva ulica, na kateri so palače dolge kot ponedeljek, poleg hiš je tu tudi nekaj manjših cerkva. Na Kidričevi ulici je tudi čudovita dvonadstropna baročna palača Belgramoni - Tacco. V njej je danes Pokrajinski muzej z zanimivimi zbirkami in lapidarijem.
Ogledala sem si tudi koprsko stolnico in nekaj palač, ki stojijo za njo, ob Cankarjevi ulici. Ostalo pa še kdaj drugič. Znamenitosti in zanimivosti zlepa ne zmanjka :)

Palača Corner stoji na začetku Cankarjeve ulice v Kopru. V prvem nadstropju jo krasi čudovita beneško-gotska bifora

Prvo nadstropje palače Corner z balkonom in monoforo ter frčado na vrhu

Koprska benečanka se imenuje hiša De Rin. Beneško-gotska umetnija stoji na Cankarjevi ulici. S palačo Corner sta povezani z obokom, ki je vhod na Petronijevo ulico. V prvem nadstropju je čudovita monofora, pri kateri so tudi pri obnovi upoštevali beneško gotski slog, v zgornjem trilistnem delu. Žal je trifora pri obnovi dobila navadna pravokotna okna

Koprska stolnica in palača Brutti, ki je bila zgrajena leta 1714. Danes je v palači Osrednja knjižnica Srečka Vilharja

Veža in stopnišče palače Brutti. V veži je doprsni kip Srečka Vilharja (1970. Kromberk - 1976. Ljubljana, pokopan je v Kopru). Bil je bibliotekar, publicist, politik (primorci.si)

Polkrožni kamniti portal s strešico in stopniščem. Med krstilnico in knjižnico

Pravica in beneški lev bdita nad Titovim trgom v Kopru

Zanimiva plošča je vzidana v podhodu Pretorske palače. V času Beneške vladavine, so lahko meščani v odprtine vrgli anonimno ovadbo o svojih someščanih. Šlo je za tihotapljenje tobaka in soli, podkupovanje in okoriščanje. Levja usta so bila za Benetke kar uspešna, največkrat pa je šlo za spletke in ovadbe med koprskimi plemiškimi družinami.

Del ohranjenega reliefa na pročelju hiše, na Čevljarski ulici

Zanimiva hiša stoji v zamiku Čevljarske ulice. Palača Barbabianca je bila sedež beneške Davčne uprave in verjetno so prav tu brali anonimne ovadbe iz Levjih ust. Baročno palačo je zgradila družina Barbabianca, v 17. stoletju. Palača ima čudovito frčado, zaključeno s trikotnim čelom in volutama ob strani

Enonadstropna hiša, z okni v beneško-gotskem slogu, izmenično so nanizane bifore in monofore. 

Pogled skozi oboke koprske Taverne. Nekoč skladišče soli, danes prostor za različne prireditve

Kamnito skulpturo je izdelal Tapiwa Chapo iz Zimbabveja, leta 2009. Skulptura krasi potniški terminal

Detajl pročelja pritlične zgradbe na Carpacciovem trgu v Kopru. 

V letošnjem letu, temeljito obnovljena, dvonadstropna Carpacciova hiša. Zgrajena je bila v 14. stoletju, današnjo podobo pa je dobila v prvi polovici 20. stoletja. Beneško-gotska hiša naj bi bila dom slikarja Vittoreja Carpaccia.

Vodnjak v obliki kapitela je iz sredine 15. stoletja. Pripeljali so ga iz Benetk, na Carpacciov trg pa so ga postavili leta 1935.

Resslova ulica v starem mestnem jedru Kopra

Cerkev sv. Miklavža je manjša enoladijska cerkvica na Kidričevi ulici. Postavili so jo leta 1594. na pobudo bratovščine mornarjev, ki so imeli tu svoj sedež.

Cerkvica, oratorij sv. Trojice iz leta 1735.

Cerkvica sv. Trojice, baročni oltar

Hiša dolga kot ponedeljek. Enonadstropna hiša s številnimi okni in vrati ter stopnišči. Nastala je v 18. stoletju, z združitvijo treh palač. To je palača Totto ex Gavardo

Sklepnik na kamnitem polkrožnem portalu palače Totto ex Gavardo

Palača s pomolom in ohranjeno originalno poslikavo pročelja. Njen nastanek sega v 14. stoletje

Kidričeva ulica povezuje Titov trg z obalo

V Kopru so mački zelooooo veliki :) 


Povezano:

Pokrajinski muzej Koper

Koprska stolnica Marijinega vnebovzetja

Palača Belgramoni - Tacco

Vir: Koper, Turistični vodnik po mestu in okolici, Založba Lipa Koper, 1988

Register nepremične kulturne dediščine