Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Graščina na Polzeli, ki je kasneje postala komenda, se prvič omenja na začetku 12. stoletja, ko je bila v lasti plemiške družine Hellenstein. Po njih se je tudi imenovala. V začetku 14. stoletja je grad postal sedež Malteškega viteškega reda. Viteški red, ki se je zaobljubil obrambi vere in pomoči bolnim, ostarelim in onemoglim, je na gradu deloval petsto let. V tem obdobju je bila Komenda večja kot jo vidimo danes. Imela je kar nekaj gospodarskih poslopij, več obrambnih stolpov in obzidje. Leta 1779. je grad odkupil Rajmund pl. Novak, ki je bil v tistem času tudi lastnik bližnjega dvorca Šenek.
Grad Komenda in dvorec Šenek sta danes največji znamenitosti Polzele. Oba sta lepo obnovljena in vsak od njiju služi svojemu namenu. Grad Komenda je namenjen kulturnim dejavnostim, prireditvam, konferencam, porokam, rojstnodnevnim zabavam ... V baročni dvorec Šenek, ki ga obkroža čudovit park pa so umestili Dom za starejše občane.

Dvorec Šenek kot ga vidimo danes je iz 18. stoletja. Pred njim je bil zelenjavni vrt, ki ga v drugi polovici 19. stoletja spremenijo v čudovit okrasni vrt.

Dvorec Šenek, okrasni vrt s fontano in paviljonom. Vrt krasijo strižene tise in pušpan. 

Dvorec Šenek. Konec 19. stoletja, tedanji lastniki, prizidajo dva trakta. Nastane notranje dvorišče, ki ga zapira zidana arkadna ograja.

Baročna, dvoosna frčada

Baročni vhodni portal z nadstreškom

Baročni dvorec Šenek danes sestavljajo tri zgradbe z notranjim dvoriščem in arkadno ograjo. Ob dvorcu je velik park

Dvorna kozica 💜

V drugi polovici 19. stoletja, dobi dvorec Šenek, baročno mansardno streho z atikami. Eno od atik krasi sončna ura.

Po letu 1870. ob dvorcu Šenek zasadijo prva drevesa. Danes je tu okoli trideset različnih vrst dreves. Med njimi so speljane sprehajalne poti in tudi klopi za posedanje in druženje ne manjka.

Baročni dvorec s parkom in kapelo stoji na majhni vzpetini. V njem je danes Dom starejših občanov Polzela

Kapela sv. Florjana, ki stoji ob dvorcu Šenek, je bila zgrajena leta 1779.

Kapelo sv. Florjana so obnovili leta 1995. Od konca druge svetovne vojne do začetka obnove je kapela doživljala hude čase. Izropali so kar se je dalo odnesti, nato pa so v njej uredili pralnico za sosednji Dom upokojencev, kasneje tudi skladišče za različne odpadke. (zupnija-polzela.rkc.si)

Zidano gospodarsko poslopje z lesenim gankom. Nekje na sredini peš poti med dvorcem Šenek in Komendo na Polzeli.

Malteška Komenda na Polzeli je nastala kot tretja, na današnjem ozemlju Slovenije. Nastane na začetku 14. stoletja. Prva komenda nastane leta 1217. v Melju pri Mariboru, druga pa konec 13. stoletja v sv. Petru, današnji Komendi pri Kamniku.

Prenovljeni grad Komenda in ostanek nekdanjega taborskega obzidja. Komenda na Polzeli je najbolj ohranjena od treh omenjenih. Tekom stoletij je doživela številne prezidave in namembnosti. Leta 2011. so grad Komenda obnovili in ga namenili kulturi in druženju

Na gradu Komenda lahko praznujemo rojstni dan, se poročimo, se udeležimo konference, seminarja ali izobraževanja. 

Rekonstrukcija starih okenskih odprtin in strelskih lin

Delno rekonstruirane in delno samo nakazane stare okenske odprtine

Medaljon z likom slovenskega pesnika Franceta Prešerna, v spomin na pesnikov obisk svojega strica Antona Muhovca, ki je bival v Komendi. 

Znamenitost komende na Polzeli je antični lev, ki je izklesan iz pohorskega marmorja

Desni hrib je gora Oljka, nekoč Križna gora, s svetiščem


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Velenje, staro in novo mestno jedro

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva 

Vir: Malteška komenda na Polzeli, Jože Mlinarič, Kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 28/1980
gradkomenda.polzela.si

Radovljica - Helena in Ivan Vurnik

Hišo v Radovljici v kateri se je, 1. junija 1884, rodil slovenski arhitekt Ivan Vurnik, je leta 1843. kupil njegov ded, podobar Janez Vurnik. V njej je uredil klesarsko delavnico in zaposloval tudi do dvajset pomočnikov. Tudi njegov sin Janez mlajši se je izpopolnil v tem delu in skupaj sta ustvarjala oltarje in kipe, ki nekateri še danes krasijo cerkve na Gorenjskem. Arhitekt Ivan Vurnik je bil tretja generacija umetnikov družine Vurnik.
Ivan Vurnik se je leta 1913. poročil z dunajsko slikarko Heleno Kottler. Leta 1915. sta zapustila Dunaj in se preselila v Radovljico. Odslej ustvarjata skupaj, arhitektura in slikarstvo, Trst, Ljubljana, Radovljica, Gorenjska. Za seboj sta pustila čudovite palače, slike, vezenine na mašnih plaščih in mozaike. Pri slednjih že težko ločimo kaj je kateri ustvaril.
V Radovljici smo obiskali grobnico družine Vurnik in si ogledali mozaike, ki jih je ustvarila Helena Vurnik. Obiskali smo tudi Vurnikovo rojstno hišo. Pot nas je vodila tudi na Topol, do cerkvice sv. Katarine, kjer sta skupaj uredila prezbiterij. V vili Podvin smo si privoščili lahko kosilo, kot sta to počela Vurnikova, nato pa še na kratek večerni obisk svetišča na Brezju.
Vse v organizaciji Narodne galerije, v kateri je, do 15.januarja 2018. na ogled odlična razstava o slikarki Heleni Vurnik

Mozaik na pročelju grobnice družine Vurnik, na pokopališču v Radovljici. Helena Vurnik je upodobila svojega sina Nika Vurnika, ki je bil ubit v ljubljanskem Tivoliju, v drugi svetovni vojni.

Notranjost grobnice Vurnikovih je Helena Vurnik bogato opremila z barvnimi mozaiki

Ivan Vurnik je postavil družinsko grobnico po koncu druge svetovne vojne. Helena Vurnik je izdelala mozaik Kristusa v podobi njunega sina Nika, ki so ga ubili leta 1942

S kamnitimi ploščami krita grobnica 

Grobnica v obliki piramide, na radovljiškem pokopališču, je zgrajena po načrtih arhitekta Ivana Vurnika

Mogočna modernistična vila Savnik stoji na robu starega mestnega jedra Radovljice. Zgrajena je bila po načrtih Ivana Vurnika, med leti 1922-1925, kot trgovska hiša Moda (Gorenjski glas)

Hotel Grajski dvor so zgradili med 1934-1936 po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Kamniti obelisk, ki stoji v grajskem parku je spomenik padlim borcem v NOV. Oblikoval ga je arhitekt Edvard Ravnikar leta 1960.

Kip Marije z detetom v vogalni niši Vurnikove rojstne hiše v Radovljici. Original je varno shranjen v Narodni galeriji. Izklesali so ga v Vurnikovi delavnici. Oče in ded našega arhitekta sta imela kamnoseško delavnico in izklesala sta marsikateri kip in oltar, ki krasijo cerkve na Gorenjskem.

Frčada

Obokan vhod na dvorišče Vurnikove hiše

Rojstna hiša arhitekta Ivana Vurnika v Radovljici, dvoriščna stran

Mozaik na fasadi Vurnikove domačije. Kaj dela krokar 😎

Barviti mozaiki s katerimi se je arhitekt Ivan Vurnik zahvalil vsem, ki so pripomogli k njegovi ustvarjalnosti. Osrednji mozaik je posvečen SAZU. Njim je namreč zapustil svojo hišo, da bi v njej še naprej ustvarjali in se družili kulturniki. Vendar pa SAZU ni bil dober skrbnik. Hiša je začela propadati, zato se je hčerka Mira zavzela, da je rojstna hiša Ivana Vurnika zopet v družinski lasti.

Glavni portal, vhod v Vurnikovo rojstno hišo

Študijska slika slikarke Helene Vurnik za podobo sv. Katarine, ki jo je naslikala za cerkev sv. Katarine na Topolu

Niko Vurnik. Bil je maturant in ilegalec, star 19 let, ko so ga leta 1942, pred Moderno galerijo, na začetku ljubljanskega parka Tivoli, ubili italijanski okupatorji. Dogodek je opisan v romanu Sedmina, pisatelja Bena Zupančiča. Posneli so tudi istoimenski film.

Ohranjen izvesek kamnoseške delavnice, očeta in deda arhitekta Vurnika, ki je bila v njegovi rojstni hiši.

Spomini na fotografijah. Arhitekt Ivan Vurnik, slikarka Helena Kottler Vurnik in njuna otroka Mirica in Nik.

Kotiček Vurnikovih za sprostitev, kjer visita sliki Helene Vurnik: Ivan in Niko Vurnik

V rojstni hiši Ivana Vurnika se je ohranilo kar precej starega pohištva in spominov. Zanimiv je star divan z visokim naslonjalom in izrezljanim lesenim delom. Za vse lepo skrbi njuna vnukinja, zdravnica Mirjana Žumer Pregelj

Umetelno izrezljana lesena kredenca

Neuradna spominska soba Helene in Ivana Vurnika

Skrinja in stari radio Vurnikovih


Povezano:

Radovljica, Linhartovo mesto


Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin 

Koper, staro mestno jedro

Foto sprehod po delčku starega mestnega jedra Kopra. Po slikoviti srednjeveški Čevljarski ulici. S čim so se nekoč tu ukvarjali nam pove že ime ulice. Prav veliko se do danes tu ni spremenilo, razen tega, da so se v nekdanje čevljarske delavnice v pritličju hiš, naselile nove modne trgovine.
Vse poti vodijo na Titov trg. Tudi Kidričeva ulica, na kateri so palače dolge kot ponedeljek, poleg hiš je tu tudi nekaj manjših cerkva. Na Kidričevi ulici je tudi čudovita dvonadstropna baročna palača Belgramoni - Tacco. V njej je danes Pokrajinski muzej z zanimivimi zbirkami in lapidarijem.
Ogledala sem si tudi koprsko stolnico in nekaj palač, ki stojijo za njo, ob Cankarjevi ulici. Ostalo pa še kdaj drugič. Znamenitosti in zanimivosti zlepa ne zmanjka :)

Palača Corner stoji na začetku Cankarjeve ulice v Kopru. V prvem nadstropju jo krasi čudovita beneško-gotska bifora

Prvo nadstropje palače Corner z balkonom in monoforo ter frčado na vrhu

Koprska benečanka se imenuje hiša De Rin. Beneško-gotska umetnija stoji na Cankarjevi ulici. S palačo Corner sta povezani z obokom, ki je vhod na Petronijevo ulico. V prvem nadstropju je čudovita monofora, pri kateri so tudi pri obnovi upoštevali beneško gotski slog, v zgornjem trilistnem delu. Žal je trifora pri obnovi dobila navadna pravokotna okna

Koprska stolnica in palača Brutti, ki je bila zgrajena leta 1714. Danes je v palači Osrednja knjižnica Srečka Vilharja

Veža in stopnišče palače Brutti. V veži je doprsni kip Srečka Vilharja (1970. Kromberk - 1976. Ljubljana, pokopan je v Kopru). Bil je bibliotekar, publicist, politik (primorci.si)

Polkrožni kamniti portal s strešico in stopniščem. Med krstilnico in knjižnico

Pravica in beneški lev bdita nad Titovim trgom v Kopru

Zanimiva plošča je vzidana v podhodu Pretorske palače. V času Beneške vladavine, so lahko meščani v odprtine vrgli anonimno ovadbo o svojih someščanih. Šlo je za tihotapljenje tobaka in soli, podkupovanje in okoriščanje. Levja usta so bila za Benetke kar uspešna, največkrat pa je šlo za spletke in ovadbe med koprskimi plemiškimi družinami.

Del ohranjenega reliefa na pročelju hiše, na Čevljarski ulici

Zanimiva hiša stoji v zamiku Čevljarske ulice. Palača Barbabianca je bila sedež beneške Davčne uprave in verjetno so prav tu brali anonimne ovadbe iz Levjih ust. Baročno palačo je zgradila družina Barbabianca, v 17. stoletju. Palača ima čudovito frčado, zaključeno s trikotnim čelom in volutama ob strani

Enonadstropna hiša, z okni v beneško-gotskem slogu, izmenično so nanizane bifore in monofore. 

Pogled skozi oboke koprske Taverne. Nekoč skladišče soli, danes prostor za različne prireditve

Kamnito skulpturo je izdelal Tapiwa Chapo iz Zimbabveja, leta 2009. Skulptura krasi potniški terminal

Detajl pročelja pritlične zgradbe na Carpacciovem trgu v Kopru. 

V letošnjem letu, temeljito obnovljena, dvonadstropna Carpacciova hiša. Zgrajena je bila v 14. stoletju, današnjo podobo pa je dobila v prvi polovici 20. stoletja. Beneško-gotska hiša naj bi bila dom slikarja Vittoreja Carpaccia.

Vodnjak v obliki kapitela je iz sredine 15. stoletja. Pripeljali so ga iz Benetk, na Carpacciov trg pa so ga postavili leta 1935.

Resslova ulica v starem mestnem jedru Kopra

Cerkev sv. Miklavža je manjša enoladijska cerkvica na Kidričevi ulici. Postavili so jo leta 1594. na pobudo bratovščine mornarjev, ki so imeli tu svoj sedež.

Cerkvica, oratorij sv. Trojice iz leta 1735.

Cerkvica sv. Trojice, baročni oltar

Hiša dolga kot ponedeljek. Enonadstropna hiša s številnimi okni in vrati ter stopnišči. Nastala je v 18. stoletju, z združitvijo treh palač. To je palača Totto ex Gavardo

Sklepnik na kamnitem polkrožnem portalu palače Totto ex Gavardo

Palača s pomolom in ohranjeno originalno poslikavo pročelja. Njen nastanek sega v 14. stoletje

Kidričeva ulica povezuje Titov trg z obalo

V Kopru so mački zelooooo veliki :) 


Povezano:

Pokrajinski muzej Koper

Koprska stolnica Marijinega vnebovzetja

Palača Belgramoni - Tacco

Vir: Koper, Turistični vodnik po mestu in okolici, Založba Lipa Koper, 1988

Register nepremične kulturne dediščine