Goriška Brda: Gredič, Biljana in Gonjače

Ceglo se ponaša z enim najlepših dvorcev v Goriških Brdih. Vila, dvorec ali grad, domačini so mu od nekdaj pravili Gredič (mali grad) in tako je tudi ostalo. Kdaj natančno so ga zgradili, ni znano. Domnevajo, da je na tem mestu stalo poslopje že leta 1774. Ta letnica je namreč vklesana na bližnji, opuščeni in zapuščeni kapelici. Zadnja plemiška rodbina, ki je bila lastnica vile, je bila družina Codelli. Danes je Gredič znova v privatni lasti, lepo prenovljen, v njem je manjši hotel, ima pa tudi restavracijo in vinoteko, da o razgledu niti ne govorim.
Biljana je vasica in prafara, pravijo pa, da tudi ena lepših vasic v Brdih. Na najvišji točki vasi, stoji danes baročna cerkev sv. Mihaela, ki je obdana z vaškimi, kamnitimi hišami. Na žalost je večina zapuščenih in samevajo, čeprav so obdane z vinogradi in sadovnjaki. Gredič in Biljana pa sta postala prava tv zvezdnika, saj oba nastopata v nadaljevanki, Ena žlahtna štorija.

Dvonadstropna vila, dvorec ali pa Gredič, kot so ga od nekdaj imenovali domačini, stoji pod vasjo Ceglo. Renesančni dvorec, krasi vogalni stolp s strelnimi linami. 

Gredič je bil nekaj časa v lasti družine Codelli. Kdaj točno so ga postavili se ne ve natančno. Gredič je tudi danes v privatni lasti. V njem je hotel, restavracija in kot se za Brda spodobi, tudi vinoteka. Za dodatno obleganje dvorca pa je prispevala tudi tv nadaljevanka, Ena žlahtna štorija, ki si je dvorec vzela kot odlično kuliso. 

Zapuščena kapela sv. Jožefa, stoji ob prenovljenem dvorcu Gredič. Kapela nosi letnico 1774.

Briška hiša v vasici Biljana

Biljana, slikovito staro vaško jedro, posejano s kamnitimi hišami in čudovitimi portali, ob ozkih, s kamnom tlakovanih uličicah. 

Biljana, detajl kovanih vhodnih vrat, na biljansko pokopališče.

Na najvišji točki vasice Biljana, se nahaja župnijska cerkev sv. Mihaela. Danes baročna cerkev, z ostanki gotike, je stisnjena med vaške hiše, do vhoda pa vodi kamnito stopnišče.

Ohranjena freska iz sredine 14. stoletja, v ladijskem delu cerkve

Freska na stropu biljanske cerkve, prikazuje prihod sv. Mihaela.

Poslikan obok stranske kapele. Danes baročna, nekoč pa prafarna gotska cerkev sv. Mihaela, se prvič omenja že leta 1233

Cerkveni kor z orglami

Kip Jezusa, ki ga v župnijski cerkvi sv. Mihaela, uporabljajo tudi na vsakoletni procesiji

Glavni baročni oltar, z osrednjo sliko sv. Mihaela. Nad sliko je krona, kar priča, da je bila Biljana "cesarska" župnija.

Križno obokan, gotski strop prezbiterija, iz leta 1534, je bogato poslikan. Strop prezbiterija je poslikal goriški slikar in restavrator, Clemente Del Neri, leta 1905. Osrednji freski predstavljata Sveto Trojico in Marijino kronanje.

Gotsko okno stare cerkve in ostanki stare freske, ki naj bi bila iz sredine 14. stoletja.

Stranski oltar, Marija z detetom, ob njem pa slika, na kateri sta upodobljena sv. Ciril in Metod

Župnijska, baročna cerkev sv. Mihaela v Biljani, ima poleg glavnega oltarja, še štiri stranske, marmornate oltarje.

Spovednica

Nagrobna plošča, družine Zupančič, na pročelju biljanske cerkve.

Razgledni stolp v Gonjačah.Stolp je visok 23 metrov in ima 144 stopnic. Načrt je izdelal arhitekt Marko Šlajmer, stolp pa so postavili leta 1961.

Detajl spomenika, posvečen 315-im žrtvam druge svetovne vojne, padlim na desnem bregu reke Soče. Spomenik stoji ob razglednem stolpu, v Gonjačah in je delo kiparja, Janeza Boljke. 

Drugi del bronastega reliefa, na Gonjačah, kiparja Janeza Boljke. Oba reliefa simbolizirata borbo in trpljenje prebivalcev Goriških Brd. Tudi spomenik so postavili leta 1961.

Štirinožni prebivalec Goriških Brd, prijazni lepotec, leonberžan Medo


Povezano, enodnevni izlet v Goriška Brda:

Šmartno v Goriških Brdih

Goriška Brda, Kojsko

Iz Solkana, v Goriška Brda

Grad in vinska klet Dobrovo

Vir: brda.si

Zloženka: Spoznaj briške znamenitosti

Božidar Premrl, Briški teri, Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih - Kulturno društvo Vilenica, 2011

Velikonočnice na Boču

Izleti po Sloveniji. Odpravili smo se na Boč, na ogled velikonočnice, ki je ogrožena in zaščitena naravna znamenitosti Slovenije. Zavarovana rastišča te čudovite rastline, so oblegana od številnih pohodnikov, ki jih občudujejo in fotografirajo.
Boč je 978 metrov visoka gora v Krajinskem parku Boč. Naravne znamenitosti in lepote, so povezane v različne tematske in gozdne učne poti. Na vrhu je razgledni stolp, s katerega se, ob lepem in jasnem vremenu, vidi daleč naokoli.

Velikonočnica na Boču. Velikonočnica je zavarovana kot redka in ogrožena rastlinska vrsta Slovenije

Prav gotovo je velikonočnica največja znamenitost gore Boč, čeprav ne edina. Rastišča, pod Bočem, v bližini Planinskega doma, so zavarovana z leseno ograjo. Kljub temu jih lahko občudujemo in fotografiramo :) 

Velikonočnica je živalsko lepa in živalsko kosmata :) Steblo je na gosto poraščeno z dlačicami, cvet pa je vijolične barve. 

Velikonočnica

Velikonočnica se lahko pohvali tudi s svojim kipim. Na njem je napis: "Ohranimo velikonočnico"

Drevored 

Na koncu drevoreda je spomenik padlim borcem Kozjanskega odreda. 

Povsod je potrebno upoštevati bonton oziroma pravila lepega vedenja

Geološka sestava tal na Boču in širši okolici, je prikazana na stolpcu, pod Bočem

Leseni bivak

Lesena opazovalnica

Lovska koča

Z ograjo varovano rastišče velikonočnice

Boč, preplet travnikov in gozdov, rastlin in živali, pohodniške poti in zanimivosti, tematske in gozdne učne poti. Nič ni čudnega, da ljudje tako množično oblegajo Krajinski park Boč. Lepo je

Črni topol

Baročna cerkvica sv. Miklavža ali sv. Nikolaja, pod Bočem

Planinski dom na Boču in otroško igrišče. Nad njim je na desni strani, razgledni stolp, na levi pa je oddajnik

Na dvorišču Planinskega doma, srečamo prave mačje lepotice

To je moja miza :)

To pa je moja klop, lahko pa prisedeš :)

Povezano:

Cerkev sv. Miklavža

Studenice