Trubarjeva Rašica

Streljaj iz Ljubljane, med Turjakom in Velikimi Laščami, leži vasica Rašica. Mala vasica slovi kot rojstni kraj velikana slovenske književnosti in pisca prve knjige v slovenskem jeziku Primoža Trubarja. Rodil se je 8. junija 1508. V spomin nanj so med starim vaškim jedrom in reko Rašico, leta 1986. obnovili in uredili spominsko Trubarjevo domačijo.

Trubarjeva domačija obsega hišo s starim mlinom, ki je najstarejša stavba v kompleksu, žago z obnovljeno venecijanko, skedenj in kozolec iz 19. stoletja. V nadstropju skednja so uredili galerijo Skedenj, v pritličju pa lahko obiščemo Trubarjevo krčmo. Poleg različnih razstav v galeriji prirejajo tudi številne delavnice in izobraževalne programe za male in velike otroke. V nekdanji stanovanjski hiši je Trubarjeva spominska soba. Leta 2021. so propadajoči kozolec dodobra obnovili in mu spremenili namembnost. Postal je turistično informacijski center in izhodišče za številne pohodniške poti po Velikolaški deželi.  

Staro vaško jedro Trubarjeve Rašice na Dolenjskem. Kapelica Matere Božje iz konca 19. stoletja. 

Rašica pri Velikih Laščah. Cerkev sv. Jerneja. Zgrajena v začetku 17. stoletja

Detajl baročnega pročelja cerkve sv. Jerneja z letnico 1839, ko so polepšali fasado.

Trubarjeva Rašica

Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah. 

Gospodar dvorišča. Veliki švicarski planšarski pes, tako se mi zdi 😊

Frčada s kipom Marije z detetom. Zanimiva je tudi zašiljena bifora z lesenimi vratci

Razpelo na travniku

Cvetoči majski travnik

Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah

Nadstropna hiša s secesijskimi elementi na fasadi in dvokapno streho na čop. Na portalu ima letnico 1817 in začetnici FD po lastniku Francu Dolšaku, gostilničarju in trgovcu, ki je postal lastnik hiše na začetku 20. stoletja. Nekaj časa je bila v njej tudi šola in pošta. Na tem mestu so, do približno leta 1614, živeli Trubarji. (Vir: Trubarjeva domačija FB)

Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah, na nekem rožnem vrtu 😊

Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah. Pravokotni kamniti portal Dolšakove hiše z lepo ohranjenimi kovinskimi vrati in kamnitimi stopnicami. Vrata krasi Andrejev križ. Novodobno kljuko lahko odmislimo. 😊 Na sklepniku je letnica 1817 in začetnici FD po lastniku Francu Dolšaku.

Pred starim vaškim jedrom Rašice stoji spomenik Primožu Trubarju. Razgiban kamniti spomenik s stebrički, reliefi in piramidastim zaključkom je delo arhitekta Vinka Glanza. Medaljon s Trubarjevo podobo je delo Vladimirja Štovička. Spomenik so postavili leta 1951. ob 400-letnici prve slovenske knjige.

Spomenik padlim v NOB s kamnitim partizanom in kamnita piramida, spomin na vojno za samostojno Slovenijo leta 1991.

Detajl spomenika posvečen Primožu Trubarju. Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah

Stari kozolec je postal informativno, turistični, razstavni prostor Velikolaške dežele. Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah

Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah in potok Rašca.

Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah. Nekdanji mlin

Trubarjeva domačija, Rašica. Skulptura, ki so jo postavili junija 2018. se imenuje Sreča. Avtorica je Dragica Kern. 

Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah. Ohranjeni mlinski kolesi

Pločevinasti Primož Trubar piše knjigo. Skulpturo je leta 1995. ustvaril umetnik Aleksander Arhar.

Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Temkova žaga na reki Rašici stoji že dobri dve stoletji. Ohranjena je v prvotni obliki. Vodno kolo ima 36 lopat in premer 3,20 metra.

Tudi skulptura kačjega pastirja je delo lokalnega umetnika Aleksandra Arharja.

Tehnična dediščina mlinarstva

Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah

Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Lesena skulptura predstavlja odprto knjigo s Trubarjevo podobo in njegovim stavkom 'Pred Bugam smo usi glih'. Skulpturi je izdelal ljubiteljski kipar in rezbar Drago Košir  iz Jelovca pri Sodražici.

Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Pročelje spominske sobe krasi glava Primoža Trubarja, delo slovenskega kiparja Draga Tršarja (27. april 1927. Planina pri Rakeku - 10. april 2023. Ljubljana), iz leta 1986, ko so obnavljali Trubarjevo domačijo. 

Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Železna skulptura se imenuje Teta Mica.  

Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah. Stari kozolec je novi TIC

Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Lesena 'jumbo' roka, ki piše, je delo slovenskega kiparja Staneta Jarma (31. oktober 1931. Osilnica - 1. oktober 2011. Ljubljana)

Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Manjša različica pločevinastega Trubarja krasi tudi poštni nabiralnik. Še nekje ga najdemo, ampak vsega pa tudi ne morem povedat. 😊

Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Krčma v nekdanjem gospodarskem poslopju

Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Majska razstava stolov v Galeriji Skedenj. Tale s kužki mi je super 🐶

Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Tehnična dediščina, Temkova žaga, obnovljena, več kot dvesto let stara, žaga venecijanka. 

Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. Etnološka zbirka. Postelja v Temkovi žagi.

Muzej Trubarjeva domačija, Rašica. V nekdanjem gospodarskem poslopju so v nadstropju uredili Galerijo Skedenj, v pritličju pa lahko obiščemo krčmo.

Trubarjeva Rašica pri Velikih Laščah leži ob cesti Ljubljana - Velike Lašče.

Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

Poleg Bistriškega gradu smo si v Slovenski Bistrici ogledali še dve baročni cerkvi. Romarska cerkev sv. Jožefa stoji na manjši vzpetini, imenovani Jožefov hrib, od koder je lep pogled na mesto. Nekoč so jo množično obiskovali romarji, danes pa tudi ljubitelji umetnosti pridemo na svoj račun, ob ogledu čudovitih baročnih oltarjev, kipov in slik. Veliki oltar je leta 1756. zasnoval mariborski rezbar Jožef Straub, dokončal pa njegov brat Filip Jakob Straub. Tudi oltarna slika, Smrt sv. Jožefa, je delo pomembnega baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Cerkev ima štiri baročne stranske oltarje, ki so nastali med leti 1769. do 1774. Ustvaril jih je baročni kipar Janez Jurij Mersi (1725.-1788.) Sredi 18. stoletja se je preselil iz Rogatca v Slovenj Gradec. Živel je v hiši, ki še danes stoji, na Glavnem trgu 37. Vse štiri oltarne slike v stranskih oltarjih so delo Janeza Andreja Straussa (1721.-1783.) prav tako iz Slovenj Gradca. Cerkev sv. Jožefa so zgradili sredi 18. stoletja po načrtih mariborskega arhitekta Jožefa Hofferja.

Župnijska cerkev sv. Jerneja po baročni opremi in lepoti prav nič ne zaostaja za zgoraj omenjeno cerkev. Je malo večja, temu primerno ima več oltarjev, kar sedem jih je. Krasi jo bogata baročna oprema iz druge polovice 18. stoletja. Skoraj v celoti jo je opremil mariborski kipar in rezbar Jožef Holzinger (1735.-1797.) Oltarna slika sv. Jerneja na velikem oltarju je delo znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Kremserschmidta (Martin Johann Schmidt iz Kremsa 1718.-1801.)

Obe baročni cerkvi sta danes del romarsko pohodniške poti, ki so jo poimenovali Jernejeva pot. Krožna pohodna pot združuje pet cerkva, ki stojijo na območju župnije Slovenska Bistrica. Dolga je približno dvanajst kilometrov. Začne in konča se pri župnijski cerkvi sv. Jerneja.

Glavni oltar iz leta 1756. je ustvaril mariborski kipar Jožef Holzinger (1735.-1797.) Oltarna slika prikazuje Jožefovo smrt in je delo še enega velikana baročne umetnosti, slikarja Valentina Metzingerja, ki se je rodil v Franciji, kar nekaj let pa je živel v Ljubljani, na Gornjem trgu.

Stranski Marijin oltar je iz leta 1760. Slovenski kipar Janez Jurij Mersi /1725. Rogatec - 1788. Slovenj Gradec) Na oltarju sta kipa sv. Cirila in sv. Metoda. Oltarna slika prikazuje Marijo, ki daje pas svetnici in dvema svetnikoma. Slikar Janez Andrej Strauss (Slovenj Gradec 1721. - 1783.)

Prižnica je starejša kot cerkev, iz začetka 18. stoletja. Prinesli so jo iz župnijske cerkve sv. Jerneja

Stranski oltar sv. Blaža

Stranski oltar sv. Vincencija Ferrera.

Kapela, poslikan obok

Pogled na Slovensko Bistrico z Jožefovega hriba

Romarska cerkev sv. Jožefa stoji na Jožefovem hribu, to je manjša vzpetina nad Slovensko Bistrico

Kamnoseški okras na stranskem portalu

Glavni baročni oltar sv. Jerneja. Avtor oltarne slike je baročni slikar Martin Johann Schmidt - Kremser-schmidt (1718.-1801.)

Baročna poslikava kupole v prezbiteriju.

Stranski oltar sv. Janeza Nepomuka. Župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici ima poleg glavnega oltarja še šest stranskih. 

Stranski oltar sv. Boštjana. Bogata baročna oprema cerkve sv. Jerneja je v glavnem iz druge polovice 18. stoletja in je delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja (1735.-1797.)

Baročna prižnica je delo kiparja in rezbarja Jožefa Holzingerja. Krasijo jo reliefi in svetnice. Na strehi prižnice vidimo personifikacijo treh kreposti. Na sredini Vera, desno s srcem Ljubezen in Upanje s sidrom. 

Kupola kapele poslikana s svetniki 

Orgle v cerkvi sv. Jerneja so iz leta 1715. Izdelane so v graški delavnici. Leta 1782. so jih povečali

Stranski oltar rožnovenske Matere Božje 

Obok baročne kapele sv. Frančiška Ksaverja. Freska Poveličanje sv. Frančiška Ksaverja je delo graškega slikarja Karla Filipa Laubmanna. 

Baročna kapela s poslikavo graškega slikarja iz prve polovice 18. stoletja.

Družinski nagrobnik z družinskimi člani in z nenavadno upodobitvijo Kristusa na vrhu 

Sv. Jožef z Jezuščkom

Bogata baročna poslikava kapele sv. Frančiška Ksaverja. Vse razen tabernaklja je naslikano na steno. Poslikava je delo graškega slikarja Filipa Karla Laubmanna iz leta 1738.

Baročna krstilnica in del Križanega 

Del nagrobnika 

Nekoč župnišče, danes vrtec 

Anton Martin Slomšek, spomenik pri župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici. Avtor skulptur je kipar Ivan Sojč (1879-1951).

Župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici je bila zgrajena v začetku 18. stoletja. Končno podobo, kot jo lahko vidimo danes, je dobila leta 1904, ko so končali z obnovo.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Dvorec Štatenberg in Jesovec

Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

informacijske table v obeh cerkvah