Novo mesto, prestolnica Dolenjske

Staro mestno jedro Novega mesta je zelo slikovito. Leži v objemu reke Krke. Nekoč je bilo mesto obdano z obzidjem, reka pa je bila naravni obrambni jarek. Na nekdanjem obzidju so v 18. stoletju začeli graditi hiše v strnjenem nizu. Na ulični strani so pritlične, na strani, ki gleda proti Krki pa so podkletene, krasijo jih leseni ganki. Predel se imenuje Breg in tu se je rodil slovenski slikar Božidar Jakac.

Najlepši vstop v staro mestno jedro je čez železni Kandijski most, ki je tudi sam znamenitost Novega mesta. Od tu je čudovit pogled na Breg in na Kapiteljski grič, kjer dominira gotska cerkev sv. Nikolaja. Žal je za oglede zaprta, zato se po Hladnikovi ulici odpravim do knjižnice Mirana Jarca na Rozmanovi ulici. V srednjem veku je bil tu vstop v mesto. Danes se ta del imenuje Gornja oziroma Ljubljanska vrata. Sredi 20. stoletja so ga uredili po načrtih domačega arhitekta Marjana Mušiča.

Po Rozmanovi ulici pridemo naravnost na ogromen Glavni trg z mestno hišo, Kettejevim vodnjakom in strnjenim nizom mestnih hiš, ki s treh strani obdajajo trg. Hiše so eno ali dvonadstropne in večina jih ima v pritličju arkadni hodnik, kjer se je nekoč živahno trgovalo na prostem pa obenem pod streho. Tudi danes tu ne manjka trgovin in lokalov za modrovanje in kofetkanje. 😎

Po dolgem prečesavanju in ogledovanju starega mestnega jedra, je nujno tudi posedet na lepem trgu ob dobri kavi. Vem, da mi je še veliko znamenitosti in zanimivih hiš ostalo za kakšno drugo priložnost. 

Leon Štukelj, pravnik, telovadec, olimpionik, nas pričaka ob Kandijskem mostu, na vstopu v staro mestno jedro Novega mesta. Kip so postavili junija 2012. in je darilo ruske kiparke Stanislave Kalinine (delo.si)

Novo mesto, staro mestno jedro objema reka Krka.

Jakčev dom, Sokolska 1, Novo mesto. V hiši je bil nekoč hotel in kavarna. Leta 1904. ga je dal zgraditi oče Božidarja Jakca. Danes je v njej na ogled stalna zbirka Jakčevih del. 

Strnjen niz nadstropnih hiš na Pugljevi ulici

Le na kaj je tako zelo osredotočen beli mucek 💜

Aha, račke ga zanimajo 😍

Župančičevo sprehajališče ob reki Krki v Novem mestu.

Staro mestno obzidje z nizom strnjenih hiš na vrhu. Začeli so jih graditi v 18. stoletju. Nekatere so tekom desetletij dodobra spremenile svoj videz

Slikovita, ozka ulica Breg v Novem mestu. Pritlične hiše v strnjenem nizu so zgrajene na nekdanjem mestnem obzidju. 16. julija 1899. se je tu rodil znameniti slovenski slikar Božidar Jakac. Prva hiša na levi naj bi bila njegova rojstna hiša.

Strnjen niz pritličnih hiš na ulici Breg v Novem mestu. Prve hiške so zgradili konec 18. stoletja.

Pritlična hiša na Cvelbarjevi 16

Mačja lepota v črnem prinaša srečo 💜

Enonadstropna zgradba v kateri od leta 1952. domuje Dolenjski muzej, je bila zgrajena leta 1564. kot komenda nemškega viteškega reda. Od tu ime stavbe, Križatija.

Kamniti, polkrožni portal. Vhod na dvorišče nekdanje komende

Gotska cerkev oziroma stolnica sv. Nikolaja stoji na Kapiteljskem hribu. Njen nastanek sega v prvo polovico 15. stoletja.  

Štiri sončne ure je dal postaviti prošt Jožef Lap, leta 2006, ko je bila ustanovljena novomeška škofija

Sončna ura

Nadškof Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900. v Vrbi na Gorenjskem. Bil je pranečak pesnika Franceta Prešerna. Nadškofov obisk v Novem mestu, leta 1952. se ni najbolje končal. 20. januarja, so ga na železniški postaji Bršljin, polili z bencinom in zažgali. Napad je preživel, vendar je posledice čutil do konca življenja. Umrl je 17. julija 1963. v Ljubljani.

Vrata usmiljenja so slavnostno odprli decembra 2015. Na Vratih je tudi podoba habsburškega cesarja Rudolfa IV. ustanovitelja Novega mesta. Na vrhu vrat je kapiteljski grb, na dnu pa arheološki predmeti ki so jih našli ob izkopavanjih. Seveda ne manjka znamenita bronasta situla. Vrata so delo kiparja Mirsada Begiča.

Sedež novomeške škofije, vhodni portal

Reliefna plošča z grbi in letnica 1623. na sklepniku.

Hiša na vogalu Rozmanove in Hladnikove ulice ima srednjeveško zasnovo. Bila je del srednjeveškega mestnega obzidja

Knjižnica Mirana Jarca na Rozmanovi ulici 28 v Novem mestu. Hišo so zgradili na prelomu iz 18. v 19. stoletje. V njej je bila kresija. V knjižnico so jo spremenili leta 1954. po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. Čudovit kamnit portal je iz dvorca Ruperčvrh iz 17. stoletja, ki je stal v Stranski vasi pri Novem mestu

Spominska loža posvečena padlim v drugi svetovni vojni. Stoji ob knjižnici pri Gornjih oziroma Ljubljanskih vratih. Kompleks je bil zasnovan v letih po drugi svetovni vojni, po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. V srednjem veku je bil tu vhod v mesto

Skladatelj Marjan Kozina se je rodil in umrl v Novem mestu (1907-1966). V njegovem širokem glasbenem opusu najdemo tudi glasbo, ki jo je napisal za filme o Kekcu in so že ponarodele. Doprsni kip ob novomeški knjižnici je delo kiparja Zdenka Kalina.

Pravi dvorec na Rozmanovi 19 je bil zgrajen na mestnem obzidju, katerega del je še vedno ohranjen. Zasnova je iz 14. stoletja. V njej je bila gostilna. Hiša je tudi rojstna hiša skladatelja Marjana Kozine. Danes v njej domuje uspešna tovarna zdravil Krka iz Novega mesta

Na stičišču Rozmanove ulice in Prešernovega trga stoji spomenik Pojmo bratje pesem o svobodi, delo kiparja Jakoba Savinška (4. februar 1922. Kamnik - 17. avgust 1961. Kirchheim, Nemčija)

Hiša na Rozmanovi 22 je bogato okrašena z ornamenti. Zgradili so jo konec 18. stoletja. V pritličju je bila gostilna. Hiša tudi danes služi temu namenu 

Kastelčeva ulica v starem mestnem jedru Novega mesta

Spominska plošča na Rozmanovi ulici 10. Na tem prostoru je stala hiša v kateri so januarja 1848. v slovenskem jeziku uprizorili igro Antona Tomaža Linharta, Matiček se ženi

Iz Rozmanove ulice na Glavni trg.

Dvonadstropna hiša na Glavnem trgu 1 ima klasicistično okrasje na pročelju in arkadni hodnik v pritličju. Na kamnitem portalu je vklesana letnica 1905.

Zasnova dvonadstropne hiše na Glavnem trgu 2 je iz 16. stoletja. Današnjo podobo je dobila na začetku 19. stoletja, ko so združili dve hiši

Kettejev vodnjak na Glavnem trgu v Novem mestu postavljen leta 1955. po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. Na rob vodnjaka so vklesani verzi Kettejeve pesmi Na trgu. 

Na vogalni, nadstropni hiši, na Glavnem trgu 29, se lepo vidi, da je grajena iz kamna. 

Steber s stiliziranim bronastim Triglavom in zvezdo na vrhu, je spomenik posvečen dvema, na Glavnem trgu, obešenima partizanoma med drugo svetovno vojno. Na stebru je datum 30.XII.1943. Osrednji gotski steber, ki ga obdajajo stebriči, je del hiše Glavni trg 26, pred katero stoji. Spomenik so postavili leta 1952. in je delo arhitekta Marjana Mušiča (16. november 1904 Novo mesto - 6. januar 1984. Portorož) 

Strnjen niz nadstropnih hiš na Glavnem trgu z arkadnim hodnikom v pritličju, kjer se je nekdaj trgovalo. Tudi danes so v pritličju trgovine, vendar so njihove "stojnice" v zaprtih prostorih

Novomeški Rotovž na Glavnem trgu 7 so zgradili leta 1905.

Pred mestno hišo sta na visokih marmornih podstavkih doprsna kipa Janeza Trdine in Dragotina Ketteja, delo kiparja Jakoba Savinška. Postavili so ju leta 1955.

Grb Novega mesta na mestni hiši s podobo habsburškega vojvode Rudolfa IV, ustanovitelja mesta. Ustanovna listina je iz leta 1365.

Frančiškanska cerkev sv. Lenarta v Novem mestu

Simpatična, enonadstropna hiša na Glavnem trgu 13, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. V njej je domovala prva čitalnica v Novem mestu. V pritličju ima lepo ohranjeno leseno izložbo.

Simpatični pristan na reki Krki pri Kandijskem mostu.

Kandijski most, železna konstrukcija, ki povezuje staro mestno jedro Novega mesta in Kandijo. Čez reko Krko se razteza v enem loku, dolgem 75 metrov. Postavili so ga leta 1898.

V tej nadstropni hiši na Kandijski ulici se je septembra 1920. zgodila Novomeška pomlad. Šlo je za Prvo pokrajinsko umetniško razstavo pod pokroviteljstvom Riharda Jakopiča. Tej so sledili glasbeni koncerti in kulturne prireditve.

Spominska plošča Novomeški pomladi.

Hiša na Kandijski 13, tik ob Kandijskem mostu, je iz začetka 19. stoletja. V pritličju so ohranjene izvirne lesene izložbe. Nekoč so tu prodajali železnino, danes pa oblačila in tekstilne izdelke

Polkrožno zaključen kamniti portal in ravno tako obe okni na Kandijski 30.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm

Žužemberk, središče Suhe krajine

Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Vir: visitnovomesto.si
Register NKD
Brošura: Novo mesto, turistični vodnik, Tomaž Levičar, Zavod za turizem, Novo mesto, avgust 2012
zupnija-stolna-nm.rkc.si

Grad Strmol na Gorenjskem

Gorenjski grad Strmol stoji ob vznožju Dvorjanskega hriba pri Cerkljah na Gorenjskem. Prvotni lastniki so bili vitezi Strmolski, po katerih se grad imenuje še danes. Kdaj in kje natančno, se mnenja med strokovnjaki še krešejo in usklajujejo. Sredi 15. stoletja je dal grad na novo pozidati Franc Rain. Na pročelju je lepo ohranjena freska z njegovim grbom. Med zanimivimi lastniki je bila tudi fužinarska družina Zois. Grad so kupili v dobri veri, da bodo lahko v bližnjem hribu izkopavali rudo. Ko se je izkazalo, da rude ni, so grad po enem letu prodali.
Zadnji lastnik gradu Strmol je bil podjetnik Rado Hribar. Med drugim je imel v lasti ljubljansko tovarno Pletenina in znamenito, še danes živečo, sladko tovarno Šumi. Grad je kupil leta 1936. in ga s pomočjo arhitekta Mihe Osolina (1888-1956), temeljito prenovil. Hribar je bil strasten zbiratelj umetnin in starin, tako da je grad dodobra opremil s starim pohištvom, umetniškimi slikami, med drugimi je tu visela tudi slavna Kofetarica, slikarke Ivane Kobilca in številnimi kipi in kipci.
Po drugi vojni so oblasti grad nacionalizirale. Po osamosvojitvi Slovenije, so Hribarjevim potomcem grad vrnili. Danes z njim upravlja protokol RS. Na srečo se je večina notranje opreme ohranila. Grad se uporablja v protokolarne namene, sobe pa oddajajo tudi navadnim smrtnikom. Malce bogatejšim 😎 Vsi ostali pa si ga lahko ogledamo.

Grad Strmol na Gorenjskem

Severna stran gradu Strmol kjer je danes glavni vhod 

Široki vhodni portal na severni strani gradu in obrambni stolp. Kamniti portal je iz tufa.

Grad Strmol stoji ob vznožju Dvorjanskega hriba. Dvorišče pred vhodom v grad ima troje vhodov. Eden izmed njih vodi na Dvorjanski hrib

Kip ženske s kužkom na kamniti ograji, ki obkroža severno dvorišče

Glavni portal na severni strani gradu.

Rado Hribar, zadnji lastnik gorenjskega Strmola, je bil strasten zbiralec starin in umetnin. Na srečo se je veliko teh predmetov ohranilo.

Rado Hribar v viteški opravi in grad Strmol, ko je bil glavni vhod na južni strani. Sliko naj bi leta 1937. naslikal Božidar Jakac.

Razvejano stopnišče

Rdeči salon z umetniškimi slikami v pritličju gradu Strmol

Manjša lesena, viseča omarica z intarzijo

Miza in stoli iz začetka 20. stoletja. Tudi preproge v sobanah so neprecenljive. TV je novejši eksponat 😊, saj grajske sobane danes tudi oddajajo. 

Ena od spalnic

Kovaška umetnina, lestenec na hodniku

Stene hodnikov krasijo pisani krožniki

Lesena omara z angeli, iz 18. stoletja, v zlatem salonu

Baročni zlati salon

Kamin

Črna omarica z manjšimi predali

Spalnica Ksenije Hribar

Lepotilna mizica in počivalnik

Salon

Moška spalnica

Plafonjera

Grajski salon s klavirjem

Kipec dveh angelov, ki držita grb

Kamin okrašen s kamnitimi pasjimi glavami

Jedilnica in slika "Žena, ki lupi krompir" iz leta 1947. Avtor je slikar Anton Gojmir Kos (1896-1970)

Kotna vitrina in kopija slike "Gosja pastirica", slikarke Ivane Kobilca (1861-1926). Original je razstavljen v ljubljanski Narodni galeriji

Lesena omarica za shranjevanje pijač. Vratca so okrašena z reliefom zgodbe o Martinu Krpanu.

Jedilnica v obokanem prostoru v kleti

Lesena skrinja in kipec fanta z mandolino

Pogled v rdeči salon z južnega vrta

Kamniti barvni relief, Jezusovo kronanje s trnovo krono

Pogled z zgornjega grajskega vrta, na ribnik in manjši pomol

Ohranjena freska in sončna ura, na južnem grajskem pročelju. Na freski je dvojni grb družine Rain, ki je bila lastnica gradu sredi 15. stoletja.

Kvadratna fontana na zgornji terasi

Kamniti portal iz tufa, vodi na vrt s fontano, na zgornji terasi

Spominska plošča v spomin zadnjima lastnikoma gorenjskega gradu Strmol, Kseniji in Radu Hribar

Kamniti vodnjak na zgornji terasi

Strelna lina

Vrt na spodnji terasi, izven grajskega obzidja, kjer je bil sprva glavni vhod

Stopnišče, ki povezuje zgornjo in spodnjo teraso

Tudi toplar ob ribniku je del posestva gradu Strmol

Lokvanj

Zapornica na ribniku

Lipov drevored, skozi katerega se do gradu pride z avtom. Na nasprotni strani vodi do gradu pešpot. 

Nekdanji hlevi za konje

Nekdanja pristava je danes kavarna

Na stenah v kavarni visijo osebne fotografije zakoncev Hribar

Krokodilček je bil hišni ljubljenček Ksenije Hribar. Menda se je z njim sprehajala tudi po ulicah Ljubljane. Fotografija v kavarni.


Povezano:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri

Cerklje in Zgornja Bela

Vir: voden ogled
Nika Leben, Grad Strmol na Gorenjskem, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 216, Zbirka vodnikov, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Ljubljana 2013