Novo mesto, prestolnica Dolenjske

Staro mestno jedro Novega mesta je zelo slikovito. Leži v objemu reke Krke. Nekoč je bilo mesto obdano z obzidjem, reka pa je bila naravni obrambni jarek. Na nekdanjem obzidju so v 18. stoletju začeli graditi hiše v strnjenem nizu. Na ulični strani so pritlične, na strani, ki gleda proti Krki pa so podkletene, krasijo jih leseni ganki. Predel se imenuje Breg in tu se je rodil slovenski slikar Božidar Jakac.

Najlepši vstop v staro mestno jedro je čez železni Kandijski most, ki je tudi sam znamenitost Novega mesta. Od tu je čudovit pogled na Breg in na Kapiteljski grič, kjer dominira gotska cerkev sv. Nikolaja. Žal je za oglede zaprta, zato se po Hladnikovi ulici odpravim do knjižnice Mirana Jarca na Rozmanovi ulici. V srednjem veku je bil tu vstop v mesto. Danes se ta del imenuje Gornja oziroma Ljubljanska vrata. Sredi 20. stoletja so ga uredili po načrtih domačega arhitekta Marjana Mušiča.

Po Rozmanovi ulici pridemo naravnost na ogromen Glavni trg z mestno hišo, Kettejevim vodnjakom in strnjenim nizom mestnih hiš, ki s treh strani obdajajo trg. Hiše so eno ali dvonadstropne in večina jih ima v pritličju arkadni hodnik, kjer se je nekoč živahno trgovalo na prostem pa obenem pod streho. Tudi danes tu ne manjka trgovin in lokalov za modrovanje in kofetkanje. 😎

Po dolgem prečesavanju in ogledovanju starega mestnega jedra, je nujno tudi posedet na lepem trgu ob dobri kavi. Vem, da mi je še veliko znamenitosti in zanimivih hiš ostalo za kakšno drugo priložnost. 

Leon Štukelj, pravnik, telovadec, olimpionik, nas pričaka ob Kandijskem mostu, na vstopu v staro mestno jedro Novega mesta. Kip so postavili junija 2012. in je darilo ruske kiparke Stanislave Kalinine (delo.si)

Novo mesto, staro mestno jedro objema reka Krka.

Jakčev dom, Sokolska 1, Novo mesto. V hiši je bil nekoč hotel in kavarna. Leta 1904. ga je dal zgraditi oče Božidarja Jakca. Danes je v njej na ogled stalna zbirka Jakčevih del. 

Strnjen niz nadstropnih hiš na Pugljevi ulici

Le na kaj je tako zelo osredotočen beli mucek 💜

Aha, račke ga zanimajo 😍

Župančičevo sprehajališče ob reki Krki v Novem mestu.

Staro mestno obzidje z nizom strnjenih hiš na vrhu. Začeli so jih graditi v 18. stoletju. Nekatere so tekom desetletij dodobra spremenile svoj videz

Slikovita, ozka ulica Breg v Novem mestu. Pritlične hiše v strnjenem nizu so zgrajene na nekdanjem mestnem obzidju. 16. julija 1899. se je tu rodil znameniti slovenski slikar Božidar Jakac. Prva hiša na levi naj bi bila njegova rojstna hiša.

Strnjen niz pritličnih hiš na ulici Breg v Novem mestu. Prve hiške so zgradili konec 18. stoletja.

Pritlična hiša na Cvelbarjevi 16

Mačja lepota v črnem prinaša srečo 💜

Enonadstropna zgradba v kateri od leta 1952. domuje Dolenjski muzej, je bila zgrajena leta 1564. kot komenda nemškega viteškega reda. Od tu ime stavbe, Križatija.

Kamniti, polkrožni portal. Vhod na dvorišče nekdanje komende

Gotska cerkev oziroma stolnica sv. Nikolaja stoji na Kapiteljskem hribu. Njen nastanek sega v prvo polovico 15. stoletja.  

Štiri sončne ure je dal postaviti prošt Jožef Lap, leta 2006, ko je bila ustanovljena novomeška škofija

Sončna ura

Nadškof Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900. v Vrbi na Gorenjskem. Bil je pranečak pesnika Franceta Prešerna. Nadškofov obisk v Novem mestu, leta 1952. se ni najbolje končal. 20. januarja, so ga na železniški postaji Bršljin, polili z bencinom in zažgali. Napad je preživel, vendar je posledice čutil do konca življenja. Umrl je 17. julija 1963. v Ljubljani.

Vrata usmiljenja so slavnostno odprli decembra 2015. Na Vratih je tudi podoba habsburškega cesarja Rudolfa IV. ustanovitelja Novega mesta. Na vrhu vrat je kapiteljski grb, na dnu pa arheološki predmeti ki so jih našli ob izkopavanjih. Seveda ne manjka znamenita bronasta situla. Vrata so delo kiparja Mirsada Begiča.

Sedež novomeške škofije, vhodni portal

Reliefna plošča z grbi in letnica 1623. na sklepniku.

Hiša na vogalu Rozmanove in Hladnikove ulice ima srednjeveško zasnovo. Bila je del srednjeveškega mestnega obzidja

Knjižnica Mirana Jarca na Rozmanovi ulici 28 v Novem mestu. Hišo so zgradili na prelomu iz 18. v 19. stoletje. V njej je bila kresija. V knjižnico so jo spremenili leta 1954. po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. Čudovit kamnit portal je iz dvorca Ruperčvrh iz 17. stoletja, ki je stal v Stranski vasi pri Novem mestu

Spominska loža posvečena padlim v drugi svetovni vojni. Stoji ob knjižnici pri Gornjih oziroma Ljubljanskih vratih. Kompleks je bil zasnovan v letih po drugi svetovni vojni, po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. V srednjem veku je bil tu vhod v mesto

Skladatelj Marjan Kozina se je rodil in umrl v Novem mestu (1907-1966). V njegovem širokem glasbenem opusu najdemo tudi glasbo, ki jo je napisal za filme o Kekcu in so že ponarodele. Doprsni kip ob novomeški knjižnici je delo kiparja Zdenka Kalina.

Pravi dvorec na Rozmanovi 19 je bil zgrajen na mestnem obzidju, katerega del je še vedno ohranjen. Zasnova je iz 14. stoletja. V njej je bila gostilna. Hiša je tudi rojstna hiša skladatelja Marjana Kozine. Danes v njej domuje uspešna tovarna zdravil Krka iz Novega mesta

Na stičišču Rozmanove ulice in Prešernovega trga stoji spomenik Pojmo bratje pesem o svobodi, delo kiparja Jakoba Savinška (4. februar 1922. Kamnik - 17. avgust 1961. Kirchheim, Nemčija)

Hiša na Rozmanovi 22 je bogato okrašena z ornamenti. Zgradili so jo konec 18. stoletja. V pritličju je bila gostilna. Hiša tudi danes služi temu namenu 

Kastelčeva ulica v starem mestnem jedru Novega mesta

Spominska plošča na Rozmanovi ulici 10. Na tem prostoru je stala hiša v kateri so januarja 1848. v slovenskem jeziku uprizorili igro Antona Tomaža Linharta, Matiček se ženi

Iz Rozmanove ulice na Glavni trg.

Dvonadstropna hiša na Glavnem trgu 1 ima klasicistično okrasje na pročelju in arkadni hodnik v pritličju. Na kamnitem portalu je vklesana letnica 1905.

Zasnova dvonadstropne hiše na Glavnem trgu 2 je iz 16. stoletja. Današnjo podobo je dobila na začetku 19. stoletja, ko so združili dve hiši

Kettejev vodnjak na Glavnem trgu v Novem mestu postavljen leta 1955. po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. Na rob vodnjaka so vklesani verzi Kettejeve pesmi Na trgu. 

Na vogalni, nadstropni hiši, na Glavnem trgu 29, se lepo vidi, da je grajena iz kamna. 

Steber s stiliziranim bronastim Triglavom in zvezdo na vrhu, je spomenik posvečen dvema, na Glavnem trgu, obešenima partizanoma med drugo svetovno vojno. Na stebru je datum 30.XII.1943. Osrednji gotski steber, ki ga obdajajo stebriči, je del hiše Glavni trg 26, pred katero stoji. Spomenik so postavili leta 1952. in je delo arhitekta Marjana Mušiča (16. november 1904 Novo mesto - 6. januar 1984. Portorož) 

Strnjen niz nadstropnih hiš na Glavnem trgu z arkadnim hodnikom v pritličju, kjer se je nekdaj trgovalo. Tudi danes so v pritličju trgovine, vendar so njihove "stojnice" v zaprtih prostorih

Novomeški Rotovž na Glavnem trgu 7 so zgradili leta 1905.

Pred mestno hišo sta na visokih marmornih podstavkih doprsna kipa Janeza Trdine in Dragotina Ketteja, delo kiparja Jakoba Savinška. Postavili so ju leta 1955.

Grb Novega mesta na mestni hiši s podobo habsburškega vojvode Rudolfa IV, ustanovitelja mesta. Ustanovna listina je iz leta 1365.

Frančiškanska cerkev sv. Lenarta v Novem mestu

Simpatična, enonadstropna hiša na Glavnem trgu 13, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. V njej je domovala prva čitalnica v Novem mestu. V pritličju ima lepo ohranjeno leseno izložbo.

Simpatični pristan na reki Krki pri Kandijskem mostu.

Kandijski most, železna konstrukcija, ki povezuje staro mestno jedro Novega mesta in Kandijo. Čez reko Krko se razteza v enem loku, dolgem 75 metrov. Postavili so ga leta 1898.

V tej nadstropni hiši na Kandijski ulici se je septembra 1920. zgodila Novomeška pomlad. Šlo je za Prvo pokrajinsko umetniško razstavo pod pokroviteljstvom Riharda Jakopiča. Tej so sledili glasbeni koncerti in kulturne prireditve.

Spominska plošča Novomeški pomladi.

Hiša na Kandijski 13, tik ob Kandijskem mostu, je iz začetka 19. stoletja. V pritličju so ohranjene izvirne lesene izložbe. Nekoč so tu prodajali železnino, danes pa oblačila in tekstilne izdelke

Polkrožno zaključen kamniti portal in ravno tako obe okni na Kandijski 30.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm

Žužemberk, središče Suhe krajine

Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Vir: visitnovomesto.si
Register NKD
Brošura: Novo mesto, turistični vodnik, Tomaž Levičar, Zavod za turizem, Novo mesto, avgust 2012
zupnija-stolna-nm.rkc.si

Vrba, srečna, draga vas domača

Vrba na Gorenjskem je ena najstarejših vasic pod Stolom. Gručasto naselje za katero bi verjetno malokdo slišal, če se ne bi v njem rodil slavni slovenski pesnik France Prešeren. In tako zdaj za Vrbo vemo vsi. Glavna znamenitost vasice je Prešernova rojstna hiša, ki so jo odkupili, spremenili v pesnikov muzej in jo leta 1939. odprli za obiskovalce. Zbirko Prešernovih predmetov in predmetov, ki časovno ustrezajo času v katerem je živel, je zbral pisatelj Fran Saleški Finžgar.
V bližini Prešernove rojstne hiše je še ena znamenitost, to je cerkev sv. Marka. Enoladijska cerkev katere zasnova sega v srednji vek, je v glavnem zaklenjena. Tako si lahko ogledamo zunanjost in srednjeveške freske na pročelju, tiste v notranjosti pa kdaj drugič.
Turistični delavci občine Žirovnica so povezali rojstne hiše velikih slovenskih mož in ustvarili, približno deset km dolgo Pot kulturne dediščine. Enkrat na mesec so danes muzejske rojstne hiše, Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna in Franceta Prešerna, odprte za obiskovalce. Ob tej poti je tudi kar nekaj cerkva in kar jaz pogrešam je, da na ta dan niso odprte tudi te. Mogoče pa se mi želja uresniči 😎

Cerkev sv. Marka stoji na začetku Prešernove Vrbe, če prihajaš vanjo iz Breznice. Enoladijska cerkev se prvič omenja leta 1468. Po nekaj romanskih delov cerkve sklepajo, da zametki Markove cerkve segajo v 13. stoletje. Danes je cerkev kulturna, sakralna dediščina in spomenik državnega pomena.

Odprta lopa je bila, h starejši cerkveni ladji, prizidana v 17. stoletju. Vanjo lahko vstopamo iz treh strani

Iz odprte lope je vhod v cerkev sv. Marka. Na žalost je malokdaj odprta in tako dragocene gotske freske ostajajo skrite pred obiskovalci. 

Tlakovanje odprte lope. Prodniki in peraški tuf.

Vhodni portal cerkve sv. Marka v Vrbi na Gorenjskem. 

Doprsni kip Antona Vovka je ustvaril kipar Evgen Guštin. Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900. v Prešernovi rojstni hiši. Bil je vnuk pesnikove sestre Mine Vovk. Anton Vovk je svoje šolanje začel v bližnji Breznici in na svoji življenjski poti prispel vse do položaja ljubljanskega nadškofa. 

Na freski so upodobljeni štirje svetniki: sv. Jernej, sv. Marko, sv. Sebastjan in sv. Jakob. Začetek 16. stoletja

Večkotna zunanja prižnica, ki so jo postavili v odprto lopo in je ob večjih praznikih služila za mašo na prostem.

V središču medaljona je grb ljubljanskega nadškofa Antona Vovka (1900-1963), v katerem je tudi cerkev sv. Marka

Detajl zvonika 

Tristrani zaključek prezbiterija. Ob njem je na severni strani prislonjen zvonik s šivanim robom

Freska, ki je že skoraj izginila s pročelja cerkve sv. Marka predstavlja sv. Jurija v boju z zmajem. Fresko pripisujejo slikarju Jerneju iz Loke, ki je ustvarjal na prelomu iz 15. v 16. stoletja.

Del freske, ki prikazuje sv. Krištofa, zavetnika popotnikov in romarjev. Njen nastanek naj bi bil okoli leta 1420.

Freska, Križani z Marijo in sv. Janezom, naj bi nastala konec 15. stoletja

Zvonik, iz 17. stoletja, je sprva imel čebulasto streho. V 19. stoletju je dobil današnjo, zašiljeno podobo.

Južno steno cerkve sv. Marka še vedno krasijo srednjeveške freske 

Materina dušica ali timijan

Pogled iz Prešernove Vrbe na Janševo Breznico

Vaška lipa stoji v središču starega vaškega jedra. Okoli nje so razporejeni kamni na katerih so posedali gospodarji domačij se pogovarjali in modrovali. Vsak gospodar je imel svoj kamen. Lipo naj bi zasadili v prvi polovici 17. stoletja, takrat ko so cerkvi sv. Marka dogradili zvonik

Prešernova rojstna hiša v Vrbi na Gorenjskem. Zasnova hiše sega v 16. stoletje in je ena najstarejših hiš v Vrbi. Podobo kot jo vidimo danes je dobila sredi 19. stoletja. Na pobudo duhovnika in slovenskega pisatelja Frana Saleškega Finžgarja je hiša od leta 1939. muzej posvečen velikemu pesniku Francetu Prešernu. 

Vaško kamnito napajališče

Letnica 1871. na kamnitem napajališču. 

Pročelje, Prešernove rojstne hiše, ki gleda na dvorišče. Tu je bil nekoč glavni vhod v hišo

Dvoriščni portal z reliefi in tako kot večina Gorenjskih portalov tistega časa, zgrajen iz peraškega tufa.

Okno s kamnitim okvirjem iz tufa in kovano mrežo

Kamniti vodnjak na vrtu Prešernove hiše

Prostor za druženje, predvsem za šolske skupine, ki prihajajo v Vrbo

Vrba na Gorenjskem je gručasto poseljena vasica. Sredi 19. stoletja je bilo v njej 19 hiš, danes jih je nekaj čez 50.

Dve spominski plošči na pročelju Prešernove hiše. V njej se je točno sto let po pesnikovem rojstvu rodil njegov pranečak in kasnejši ljubljanski nadškof Anton Vovk. Pesnikovo spominsko ploščo je leta 1872. postavilo Slovensko pisateljsko društvo. 

Ozko in strmo kamnito stopnišče s kamnito ograjo

France Prešeren je bil tretji otrok v družini in prvi sin. Če ga "uka želja" ne bi speljala v svet, bi bil gospodar na Prešernovi oziroma Ribičevi domačiji. Tako je domačijo prevzela sestra Mina, poročena Vovk in na domačiji se je, sto let kasneje, rodil Anton Vovk, ki je postal ljubljanski nadškof.

Spomenik Francetu Prešernu v Vrbi so postavili leta 2000. ob pesnikovi dvestoletnici rojstva. Obrnjen je tako, da pozdravlja vse tiste, ki prihajajo iz smeri Lesc in Radovljice. Kip je iz leta 1865. Izdelal ga je kipar Franc Ksaver Zajec (1821. Sovodenj - 1888. Ljubljana). Kip je bil dolgo izgubljen, leta 1991. pa so ga našli. Iz mavčnega originala so naredili štiri bronaste odlitke. Eden od njih stoji v Vrbi. 

Krplje. Pripomoček za lažjo hojo po visokem snegu

Mentrga in sklednik, odlično ohranjena dvestoletnika 

Črna kuhinja je z opremo vred ohranjena prav takšna kot je bila nekoč.

Niša v steni oziroma škafnica za odlaganje škafov z vodo. Nad škafnico je svitek, ki so ga uporabljale ženske, ko so nosile na glavi škaf z vodo.

Bohkov kot v glavnem delu hiše

Mlinček z navojem za pritrditev na mizo ali klop

Spalnica in zibelka v kateri je spal tudi Prešernov France. Tako pravijo. Fran Saleški Finžgar ima velike zasluge, da je Prešernov muzej tako dobro opremljen. Veliko je starih stvari, nekaj je novih, narejenih po predlogah iz pesnikovega časa. Finžgar je predmete zbiral po hišah, tudi v svoji, v Doslovčah je našel marsikaj. Tako pregrinjalo na postelji v kamri in tudi skrinja je iz njegove hiše. Pesnikovo zibelko je našel na nekem podstrešju v Žirovnici in poskrbel je, da se je zopet vrnila domov.

Stenska nihalna ura je bila v hiši še pred Prešernovim rojstvom

Lončeno peč so pozidali na novo, ko so začeli hišo spreminjati v muzej. 

Mentrga  je stara vsaj dvesto let.Leseni stol s srčkom je pa res prav srčkan. 

Sklednik, ki visi v veži, nad mentrgo, ima prav tako več kot dvesto let

Lesena, izrezljana posoda, verjetno solnica

Leseni pripomočki, ki so nujni pri pripravi testa za kruh

Lesena vhodna vrata, na vrhu kamnitega stopnišča, so menda še prvotna

Kamnite stopnice, ki vodijo v klet, je zob časa dodobra načel. Polovica Prešernove hiše je bila podkletena. Kamniti, polkrožni portal, ki vodi v klet, je iz 16. stoletja.

Kaj pa je to? Kljuka, ključavnica, zapah, na nekdanjih vhodnih vratih

Gospodarsko poslopje z zidanim spodnjim delom, z gankom in lesenimi stopnicami.

Gospodarsko poslopje. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen

Hiša spada med večja poslopja v mali Vrbi. Zgrajena je bila v prvi polovici 20. stoletja. V njej je bila gostilna. Nadstropna hiša ima poudarjen osrednji del s kovanim balkonom in trikotno, zalomljeno frčado 

Pritlična, zidana kmečka hiša z lesenim gospodarskim delom, pod skupno dvokapno streho


Povezano:

Pot kulturne dediščine Žirovnica

20. maj - Svetovni dan čebel

Vir:
Prešernova Vrba, Kos Janko, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 197, Ljubljana 1999.
Vrba, Helena Menaše, Kulturni in naravni spomeniki slovenija št. 3, Ljubljana, 1965.
visitzirovnica.si
Register nepremične kulturne dediščine