Bovec - mesto, ki se ne da

Simpatični Bovec je središče istoimenske občine. Velik del bovškega leži v Triglavskem narodnem parku. Čisti zrak in neokrnjena narava, obdana z Julijci, slikovita dolina reke Soče, deželica v Zgornjem Posočju je pravi kraj za zdravo življenje ali pa vsaj za počitnikovanje.

V Bovcu smo zaključili 13. etapo Juliane Trail. Preden se odpravimo na 14. etapo, od Bovca do Loga pod Mangartom pa še foto sprehod po starem jedru. Pravzaprav pa smo v Bovcu tudi prenočili. Prav tam, kjer je počitnikovala tudi naša slavna igralka Ita Rina. V belo-modri bovški hiši, nedaleč od cerkve sv. Urha.

Najstarejši del mesta, Bovec je postal mesto leta 1951, je ob cerkvi sv. Urha. Stoji na majhni vzpetini nad mestom. Območje je v svoji zgodovini trpelo v vojnah, Soška fronta, in v naravnih nesrečah. Potresi jim niso prizanašali. Kljub temu so Bovec in ostala mesta vsakokrat obnovili ali pa so hiše na novo pozidali. Danes je to miren kraj in tako naj tudi ostane.

Bovško je turistično naravnano območje. Za adrenalinsko naravnane so tu brzice Soče. Za tiste malo bolj umirjene pa so pohodne poti skozi zaselke, mimo cvetočih travnikov, ki si jih delijo čebele in bovške ovce, ob potokih in reki Soči ter Koritnici. Ni, da ni. S turističnimi boni, dokler je še čas, ali pa brez njih, priporočam. Posočje je res eden lepših kotičkov Slovenije. 💝

Osrednji trg v Bovcu je Trg golobarskih žrtev. Hiša na levi je Stergulčeva hiša, imenovana po nekdanjih lastnikih. V potresu leta 2004, se je porušila. Občina je odkupila, kar je ostalo in sezidala novo hišo, ki je enaka prejšnji. V pritličju je TIC Bovec. V nadstropju je muzejska zbirka, ki prikazuje življenje na Bovškem v 19. in 20. stoletju. Fotogenična koničasta gora, ki bdi nad Bovcem, je 1563 metrov visoka in se imenuje Svinjak.

Občina Bovec

Kljub vojnam in potresom, ki so v Bovcu poškodovali in porušili večino hiš, je skupnosti uspelo večino obnoviti ali ponovno pozidati, v enakem bovškem slogu.

Mala pasja, ptičarska rita, ki vohlja, po s prodniki tlakovani potki, je bovški Američan "Ganer" 💜 

Bovec je turistični kraj s poudarkom na vodnih športih. Odjemalcev se ne manjka, zato so v skoraj vsaki hiši na voljo turistični apartmaji in sobe.

Afriška lilija, na nekem vrtu, v Bovcu 😊

Simpatična bovška hiša z dvema apartmajema na Klancu 2, se imenuje hiša Ita Rine. V njej se je rodil oče prve slovenske igralke in tudi sama je v njej večkrat preživljala počitniške dneve. 

Apartma Ita Rina je posvečen prvi slovenski igralki. Ita Rina oziroma Ida Kravanja je v rojstni hiši svojega očeta prebivala vedno, ko je obiskala Bovec.

Bovec, cerkev sv. Urha. Baročno stopnišče je nastalo v 18. stoletju, ko so cerkev povečali in spremenili vhod. V niši, nad glavnim vhodom je kip sv. Urha.

Bovec, cerkev sv. Urha. Ohranjen kamniti gotski portal

Bovec, cerkev sv. Urha. Stari nagrobniki vzidani v cerkveno obzidje

Arhitekturni element iz nekih davnih let 

Bovec, cerkev sv. Urha. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1720. v baročnem slogu. Leta 1860. je dobila neoromansko podobo. Prva cerkev na tem mestu je bila majhna lesena cerkev, omenja se leta 1192. 

Bovec, cerkev sv. Urha. Mogočni glavni oltar je posvečen sv. Urhu. Zgrajen je iz rdečega rombonskega kamna.

Bovec, cerkev sv. Urha. Stranski oltar Matere Božje. 

Bovec, cerkev sv. Urha. Freske na stropu so nastale v času popotresne obnove. So delo slikarke Marije Bersan Mašuk.

Znamenitost Bovca so, lepo ohranjena in vzdrževana, korita za vodo. Domačini jim pravijo kašte. Uporabljali so jih za oskrbo s pitno vodo, za napajanje živali in pranje perila. Vodo za domačo uporabo so nosile ženske na glavi, v lesenem škafu, pod katerega so postavile pletene podstavke. Pravijo, da so s svojim tovorom na glavi znale poklepetat tudi uro in več. 😊(informativna tabla)

Na obrobju Bovca stoji čudovita, nadstropna vila, na naslovu Mala vas 112. Danes je v njej hotel Dobra vila. Ob njej je tudi lepo urejen vrt. Nekoč je bila tu mednarodna telefonska centrala. 

Bovec. Hotel Mangart in fotogenična gora Svinjak 😊Obrobje Triglavskega narodnega parka.

Bovška ovčka 💜

Lesena skulptura družine v središču Bovca

Bovec. Dve kamniti koriti za vodo ali po bovško kašte.

Strnjen niz nadstropnih bovških hiš, ob glavni ulici v Bovcu

Bovec. Gora Svinjak se kot Valdo prikrade na skoraj vsako fotografijo. 😊

Gotska cerkev Device Marije v Polju je iz prve polovice 16. stoletja. Krasijo jo šilasta, visoka gotska okna s krogovičjem in zvonik na preslico. Ima prezbiterij, ladjo in lopo. V ladji so občasne razstave slikarjev. Cerkvica stoji v bližini kampa v Bovcu.

Gotski prezbiterij cerkve Device Marije v Polju, z zvezdasto rebrastim obokom in visokimi gotskimi okni s krogovičjem

Leseni, banjasti strop ladje v cerkvi Device Marije v Polju

Bovec, cerkev Device Marije v Polju. Ohranjena freska, na slavoločni steni, slikarja Jerneja iz Loke, iz leta 1529.

Dva kropilnika

Zasebne muzejske zbirke, zbirateljev predmetov iz prve svetovne vojne in soške fronte, so občasno odprte za ogled.

Bovec. Nadstropna vila s štirikapno streho, balkonom v glavni osi in elementi secesije, je zgrajena na začetku 20 stoletja

Garni Hotel Bovec, Brdo 1

Zaselek Dvor leži na robu Bovca

Bovec. Spomenik odporniškemu gibanju na primorskem. Postavili so ga konec leta 1999.

Bovec. Detajl spomenika padlim v drugi svetovni vojni. Srečko Kosovel, Integrali

Podobno:

Čudežni Kobarid

Tolmin, od pekla do raja

Most na Soči in slikar Tone Kralj

Vir: 

katalogi in zloženke

informativne table

Register NKD

Vrba, srečna, draga vas domača

Vrba na Gorenjskem je ena najstarejših vasic pod Stolom. Gručasto naselje za katero bi verjetno malokdo slišal, če se ne bi v njem rodil slavni slovenski pesnik France Prešeren. In tako zdaj za Vrbo vemo vsi. Glavna znamenitost vasice je Prešernova rojstna hiša, ki so jo odkupili, spremenili v pesnikov muzej in jo leta 1939. odprli za obiskovalce. Zbirko Prešernovih predmetov in predmetov, ki časovno ustrezajo času v katerem je živel, je zbral pisatelj Fran Saleški Finžgar.
V bližini Prešernove rojstne hiše je še ena znamenitost, to je cerkev sv. Marka. Enoladijska cerkev katere zasnova sega v srednji vek, je v glavnem zaklenjena. Tako si lahko ogledamo zunanjost in srednjeveške freske na pročelju, tiste v notranjosti pa kdaj drugič.
Turistični delavci občine Žirovnica so povezali rojstne hiše velikih slovenskih mož in ustvarili, približno deset km dolgo Pot kulturne dediščine. Enkrat na mesec so danes muzejske rojstne hiše, Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna in Franceta Prešerna, odprte za obiskovalce. Ob tej poti je tudi kar nekaj cerkva in kar jaz pogrešam je, da na ta dan niso odprte tudi te. Mogoče pa se mi želja uresniči 😎

Cerkev sv. Marka stoji na začetku Prešernove Vrbe, če prihajaš vanjo iz Breznice. Enoladijska cerkev se prvič omenja leta 1468. Po nekaj romanskih delov cerkve sklepajo, da zametki Markove cerkve segajo v 13. stoletje. Danes je cerkev kulturna, sakralna dediščina in spomenik državnega pomena.

Odprta lopa je bila, h starejši cerkveni ladji, prizidana v 17. stoletju. Vanjo lahko vstopamo iz treh strani

Iz odprte lope je vhod v cerkev sv. Marka. Na žalost je malokdaj odprta in tako dragocene gotske freske ostajajo skrite pred obiskovalci. 

Tlakovanje odprte lope. Prodniki in peraški tuf.

Vhodni portal cerkve sv. Marka v Vrbi na Gorenjskem. 

Doprsni kip Antona Vovka je ustvaril kipar Evgen Guštin. Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900. v Prešernovi rojstni hiši. Bil je vnuk pesnikove sestre Mine Vovk. Anton Vovk je svoje šolanje začel v bližnji Breznici in na svoji življenjski poti prispel vse do položaja ljubljanskega nadškofa. 

Na freski so upodobljeni štirje svetniki: sv. Jernej, sv. Marko, sv. Sebastjan in sv. Jakob. Začetek 16. stoletja

Večkotna zunanja prižnica, ki so jo postavili v odprto lopo in je ob večjih praznikih služila za mašo na prostem.

V središču medaljona je grb ljubljanskega nadškofa Antona Vovka (1900-1963), v katerem je tudi cerkev sv. Marka

Detajl zvonika 

Tristrani zaključek prezbiterija. Ob njem je na severni strani prislonjen zvonik s šivanim robom

Freska, ki je že skoraj izginila s pročelja cerkve sv. Marka predstavlja sv. Jurija v boju z zmajem. Fresko pripisujejo slikarju Jerneju iz Loke, ki je ustvarjal na prelomu iz 15. v 16. stoletja.

Del freske, ki prikazuje sv. Krištofa, zavetnika popotnikov in romarjev. Njen nastanek naj bi bil okoli leta 1420.

Freska, Križani z Marijo in sv. Janezom, naj bi nastala konec 15. stoletja

Zvonik, iz 17. stoletja, je sprva imel čebulasto streho. V 19. stoletju je dobil današnjo, zašiljeno podobo.

Južno steno cerkve sv. Marka še vedno krasijo srednjeveške freske 

Materina dušica ali timijan

Pogled iz Prešernove Vrbe na Janševo Breznico

Vaška lipa stoji v središču starega vaškega jedra. Okoli nje so razporejeni kamni na katerih so posedali gospodarji domačij se pogovarjali in modrovali. Vsak gospodar je imel svoj kamen. Lipo naj bi zasadili v prvi polovici 17. stoletja, takrat ko so cerkvi sv. Marka dogradili zvonik

Prešernova rojstna hiša v Vrbi na Gorenjskem. Zasnova hiše sega v 16. stoletje in je ena najstarejših hiš v Vrbi. Podobo kot jo vidimo danes je dobila sredi 19. stoletja. Na pobudo duhovnika in slovenskega pisatelja Frana Saleškega Finžgarja je hiša od leta 1939. muzej posvečen velikemu pesniku Francetu Prešernu. 

Vaško kamnito napajališče

Letnica 1871. na kamnitem napajališču. 

Pročelje, Prešernove rojstne hiše, ki gleda na dvorišče. Tu je bil nekoč glavni vhod v hišo

Dvoriščni portal z reliefi in tako kot večina Gorenjskih portalov tistega časa, zgrajen iz peraškega tufa.

Okno s kamnitim okvirjem iz tufa in kovano mrežo

Kamniti vodnjak na vrtu Prešernove hiše

Prostor za druženje, predvsem za šolske skupine, ki prihajajo v Vrbo

Vrba na Gorenjskem je gručasto poseljena vasica. Sredi 19. stoletja je bilo v njej 19 hiš, danes jih je nekaj čez 50.

Dve spominski plošči na pročelju Prešernove hiše. V njej se je točno sto let po pesnikovem rojstvu rodil njegov pranečak in kasnejši ljubljanski nadškof Anton Vovk. Pesnikovo spominsko ploščo je leta 1872. postavilo Slovensko pisateljsko društvo. 

Ozko in strmo kamnito stopnišče s kamnito ograjo

France Prešeren je bil tretji otrok v družini in prvi sin. Če ga "uka želja" ne bi speljala v svet, bi bil gospodar na Prešernovi oziroma Ribičevi domačiji. Tako je domačijo prevzela sestra Mina, poročena Vovk in na domačiji se je, sto let kasneje, rodil Anton Vovk, ki je postal ljubljanski nadškof.

Spomenik Francetu Prešernu v Vrbi so postavili leta 2000. ob pesnikovi dvestoletnici rojstva. Obrnjen je tako, da pozdravlja vse tiste, ki prihajajo iz smeri Lesc in Radovljice. Kip je iz leta 1865. Izdelal ga je kipar Franc Ksaver Zajec (1821. Sovodenj - 1888. Ljubljana). Kip je bil dolgo izgubljen, leta 1991. pa so ga našli. Iz mavčnega originala so naredili štiri bronaste odlitke. Eden od njih stoji v Vrbi. 

Krplje. Pripomoček za lažjo hojo po visokem snegu

Mentrga in sklednik, odlično ohranjena dvestoletnika 

Črna kuhinja je z opremo vred ohranjena prav takšna kot je bila nekoč.

Niša v steni oziroma škafnica za odlaganje škafov z vodo. Nad škafnico je svitek, ki so ga uporabljale ženske, ko so nosile na glavi škaf z vodo.

Bohkov kot v glavnem delu hiše

Mlinček z navojem za pritrditev na mizo ali klop

Spalnica in zibelka v kateri je spal tudi Prešernov France. Tako pravijo. Fran Saleški Finžgar ima velike zasluge, da je Prešernov muzej tako dobro opremljen. Veliko je starih stvari, nekaj je novih, narejenih po predlogah iz pesnikovega časa. Finžgar je predmete zbiral po hišah, tudi v svoji, v Doslovčah je našel marsikaj. Tako pregrinjalo na postelji v kamri in tudi skrinja je iz njegove hiše. Pesnikovo zibelko je našel na nekem podstrešju v Žirovnici in poskrbel je, da se je zopet vrnila domov.

Stenska nihalna ura je bila v hiši še pred Prešernovim rojstvom

Lončeno peč so pozidali na novo, ko so začeli hišo spreminjati v muzej. 

Mentrga  je stara vsaj dvesto let.Leseni stol s srčkom je pa res prav srčkan. 

Sklednik, ki visi v veži, nad mentrgo, ima prav tako več kot dvesto let

Lesena, izrezljana posoda, verjetno solnica

Leseni pripomočki, ki so nujni pri pripravi testa za kruh

Lesena vhodna vrata, na vrhu kamnitega stopnišča, so menda še prvotna

Kamnite stopnice, ki vodijo v klet, je zob časa dodobra načel. Polovica Prešernove hiše je bila podkletena. Kamniti, polkrožni portal, ki vodi v klet, je iz 16. stoletja.

Kaj pa je to? Kljuka, ključavnica, zapah, na nekdanjih vhodnih vratih

Gospodarsko poslopje z zidanim spodnjim delom, z gankom in lesenimi stopnicami.

Gospodarsko poslopje. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen

Hiša spada med večja poslopja v mali Vrbi. Zgrajena je bila v prvi polovici 20. stoletja. V njej je bila gostilna. Nadstropna hiša ima poudarjen osrednji del s kovanim balkonom in trikotno, zalomljeno frčado 

Pritlična, zidana kmečka hiša z lesenim gospodarskim delom, pod skupno dvokapno streho


Povezano:

Pot kulturne dediščine Žirovnica

20. maj - Svetovni dan čebel

Vir:
Prešernova Vrba, Kos Janko, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 197, Ljubljana 1999.
Vrba, Helena Menaše, Kulturni in naravni spomeniki slovenija št. 3, Ljubljana, 1965.
visitzirovnica.si
Register nepremične kulturne dediščine