Pohod od Grosuplja do Županove jame in Tabora nad Cerovim

5. junija 2021. smo se odpravili na voden pohod po delu evropske pešpoti E6, od Grosuplja do Županove jame in Tabora nad Cerovim. Približno 14 kilometrov dolgo pot smo začeli pred železniško postajo Grosuplje. Pot nas je vodila po Kolodvorski cesti, pod mogočnimi krošnjami dvostranskega drevoreda, ki so ga zasadili na začetku 20. stoletja. Za trenutek smo se ustavili pri slovensko ameriškem pisatelju Louisu Adamiču, nato pa mimo knjižnice proti Grosupeljskemu polju. 

Slikovita pešpot nas je vodila mimo travnikov, pašnikov in po prijetno senčnatih gozdnih poteh. Naravnih in kulturnih znamenitosti je na tej poti zelo veliko. Na treh največjih smo se za dobro uro tudi ustavili in se z vodičem po njih tudi sprehodili. Oziroma tisti, ki so hoteli. Ustavili smo se v Vodomčevem gaju, nekateri so si ogledali Županovo jamo, za konec pa smo se sprehodili po odlično ohranjenem in lepo obnovljenem proti turškem Taboru nad Cerovim. Srednjeveško obzidje obkroža cerkev sv. Nikolaja iz 13. stoletja. Slavoločna stena je prekrita s čudovitimi freskami, ki so delo mojstrov iz Senja. 

Pohod od Grosuplja do Županove jame, je krožna pot, ki se začne in konča v Grosuplju. Približno 14 kilometrov, če ne upoštevamo oglede treh znamenitosti. Slikovita pot, čudovite naravne in kulturne znamenitosti in super prijazne vodičke. Zelo priporočam.

Simbol občine Grosuplje spominja na črko G. Osnova zanj je bila halštatska živalska svastika s štirimi konjskimi glavami. Našli so jo na Magdalenski gori.

Louis Adamič se je rodil 23. marca 1898. v dvorcu Praproče pri Grosupljem. Bil je pisatelj in politik. Že kot mladoleten se je odpravil v Ameriko in se večkrat vračal domov. Umrl je nasilne smrti 4. septembra 1951. Milford, New Jersey. Doprsni kip na visokem podstavku stoji na ploščadi med Adamičevo in Kolodvorsko cesto. Kip je delo Staneta Keržiča (1918-1969), iz leta 1956.

Grosupeljsko polje, pohodna pot nas vodi proti Slivnici.

Pod manjšo vzpetino na kateri leži vas Spodnja Slivnica je železniška postaja.

Simpatična, pritlična zgradba železniške postaje Spodnja Slivnica na progi Grosuplje - Kočevje.

Še kratek pogled nazaj, na Grosupeljsko polje in gremo naprej

Spodnja Slivnica - pritlična hiša z bivalnim podstrešjem in dvokapno streho na čop iz prve polovice 20. stoletja. 

Med travniki, pašniki in skozi gozd nas vodi peš pot od Spodnje Slivnice do Vodomčevega gaja. 

Na pročelju lesenega paviljona so postavljena različna debla dreves, ki jih lahko najdemo na tem področju. Učimo se spoznavati različna drevesa 😊

Vodomčev gaj, Cerovo 3 - leseni paviljon z učilnico in info točko. 

Vodomčev gaj z leseno opazovalnico. Prava učilnica v naravi.

Pogled proti Spodnji Slivnici

Cerovo

Cerovo, staro vaško jedro z info točko, klopmi in pitno vodo

Vodnjak z dvokapno streho in lesenim kolesom

Lesena hiška v gozdu nad Županovo jamo

Sprva jamarski dom, potem gostišče, danes bolj razstavni prostor

Vodnjak in klopi pred Županovo jamo. Nekaj časa so jo imenovali tudi Taborska jama.

Stopnice vodijo v Županovo jamo

Spominska plošča na skali pred Županovo jamo. Jože Perme je kraško jamo odkril leta 1926. V tistem času je bil župan, od tod ime Županova jama. Perme je zaznal, da bo jama prava turistična atrakcija. Odkrival je nove sobane, dal napeljati elektriko in številne stopnice, po katerih se obiskovalci spuščajo med kapniki.

Vhod v Županovo jamo. Prva sobana je Ledenica. Pravijo, da ji ime pristoji tudi v poletnem času 😊

Razstava v jamarskem domu. Župan Jože Perme, ki je odkril jamo in lestev, škornji ter vrv iz tistega časa, torej iz leta 1926

V gozdu nad jamarskim domom in nad cesto je zavarovana odprtina kjer je Jože Perme odkril kraško jamo. Ta je nad osrednjo jamo, ki jo imenujejo Permetova jama

Znamenje ob poti na Tabor Cerovo

Tabor Cerovo, obzidje s strelskimi linami iz konca 15. stoletja in del zvonika taborske cerkve sv. Nikolaja.

Vhodni, polkrožni kamniti portal s kovanimi vrati

Detajl kovanih vhodnih vrat

Vhod v cerkev sv. Nikolaja, desno vhod v mežnarijo, ki so jo uredili v nekdanjem obrambnem stolpu

Gotska slavoločna stena s freskami, ki krasijo cerkev sv. Nikolaja že petsto let. Ustvarili so jih v prvi polovici 16. stoletja, freskarski mojstri iz Senja. Obod slavoločne stene je poslikal Matej Sternen, leta 1897. kot kaže napis v cerkvi.

Detajl slavoločne stene s freskami in podobo Boga očeta. Ob njem sta Abel, ki daruje jagnje in njegov brat Kajn s hudičem

Detajl slavoločne stene. Freska prikazuje Marijo s plaščem.

Križno obokan strop prezbiterija s cvetličnimi motivi

Čudoviti zlati baročni oltar taborske cerkve sv. Nikolaja je iz druge polovice 17. stoletja. V osrednji niši je leseni kip sv. Nikolaja. 

Kamnita menza glavnega oltarja

Križev pot je, leta 1842, naslikal kranjski slikar, iz Layerjeve šole, Gašpar Luka Goetzl (1782-1857). Današnji križev pot je kopija, saj so originalnega ukradli. Kasneje so našli zakopane slike, vendar so bile zelo poškodovane in jih niso mogli restavrirati. Žal.

Tlak v ladji cerkve sv. Nikolaja

Ozko, gotsko okence na prezbiteriju cerkve sv. Nikolaja.

Leseni obrambni hodniki na notranji strani obzidja. Na tleh so vidni temelji treh kašč v katere so kmetje shranjevali živila.

Notranji leseni obrambni hodnik. Tabor Cerovo s cerkvijo sv. Nikolaja in obzidjem so temeljito obnovili na prelomu 20. v 21. stoletje.

Strelna lina v obrambnem obzidju iz katere se danes vidijo drevesa. V času turških vpadov so drevesa posekali. 

V enem od treh obrambnih stolpov so konec 19. stoletja uredili stanovanje za mežnarja. Njegovo črno kuhinjo lahko vidimo še danes. V okrogli sobi pa si lahko ogledamo razstavo o turških vpadih pri nas.

Edinstvena znamenitost, ki stoji v naravni kotlini pod taborom je votlina sv. Antona Puščavnika. Zgradili so jo domačini konec 19. stoletja. Ob njej je tudi zvonček želja. Pravijo, da kar pogosto cinglja, kako pa je z izpolnjenimi željami, to je še skrivnost. 😊

V Ponovi vasi pri Grosuplju smo se razveselili štorklje. 💙

Ponova vas pri Grosuplju. Štorklja si je izbrala dom ob lepi vaški hiši, najverjetneje iz začetka 20. stoletja

Grosupeljski konjiček krasi krožišče.

Vir: voden pohod Grosuplje, Spodnja Slivnica, Vodomčev gaj, Cerovo, Županova jama, Tabor nad Cerovim

zloženka Tabor nad Cerovim, 2018

Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine, dr. Stane Mikuž, 1978

Juliana Trail, 7 etapa - Od Stare Fužine in Bohinjskega jezera do Bohinjske Bistrice

Sedma etapa Juliane Trail oziroma daljinske pohodniške poti, se prične v Stari Fužini, pri Centru Triglavskega narodnega parka (TNP). Od tu se pot spusti do slikovitega Bohinjskega jezera v Ribčevem Lazu. Na koncu hotela Jezero (mimogrede, imajo odlično kavo s pogledom na jezero in srednjeveško cerkev sv. Janeza Krstnika), zavijemo proti naselju Polje. Gručasta vasica ob reki Savi Bohinjki, je nastala v 16. stoletju. V 20. stoletju pa je nedaleč stran nastalo nekajkrat večje naselje manjših in večjih počitniških hiš. V Polju se lahko pohvalijo s prvim nordijskim centrom v Sloveniji. Res je, še pred znamenito Planico, so v Polju prirejali tekmovanja v smučarskih skokih. Tu je svoj skok opravila prva Slovenka in to kar v krilu. 😊

Pot nas pelje skozi gozd, mimo polj in travnikov. Ves čas nas spremlja tudi pogled na Triglav. Ni potrebe, da vsi rinemo gor, tudi od tu je čudovit.

Pot je večinoma ravninska z nekaj sence in obilo sonca, saj je žled tudi v bohinjskem koncu opravil svoje. Manjši vzpon je do vasice Žlan. Gručasta vasica v kateri je danes le nekaj hiš. Od tu nas pot vodi rahlo navzdol, skozi Dobravo do Bohinjske Bistrice.

Sedma etapa Juliane se zaključi na železniški postaji Bohinjska Bistrica. Ker pa grem rada tudi po svoje, sem se ustavila pri Zoisovem dvorcu, ki je nastal v 17. stoletju. Ob njem je park z uro, ki jo je dal postaviti Žiga Zois, da železarji ne bi zamujali na delo. 😎 Moja pot se je zaključila v župnijski cerkvi sv. Miklavža ali sv. Nikolaja, kakor je komu ljubše, ki jo je poslikal slikar Matija Koželj iz Kamnika.

Sedma etapa Juliane Trail je dolga 11 kilometrov, za tri ure hoda in razmeroma lahka, slikovita pa itak 😊

Poglejte, tamle je Triglav, nam kaže eden od štirih srčnih Bohinjcev, ki so 26. avgusta 1778, na pobudo barona Žige Zoisa, prvi osvojili vrh Triglava. S skromno opremo in veliko izkušnjami, jim je podvig uspel v enem tednu. V spomin na ta dogodek so, ob njegovi dvestoletnici, leta 1978. postavili spomenik, nedaleč od Bohinjskega jezera. Spomenik je ustvaril kipar Stojan Batič.

Jutranji pozdrav na Bohinjskem jezeru. Priznam, da tu nisem pričakovala galeba 😊

Pristanišče na Bohinjskem jezeru

Spominska plošča na skali je bila postavljena 4. julija 1980. leta, v spomin na zmago Jeseniško - bohinjskega odreda nad nemškim okupatorjem, 4. aprila 1945. Z zmago so partizani preprečili požig Zgornje bohinjske doline.

Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru

Kjer se konča Bohinjsko jezero in začne reka Jezernica, stoji kamniti most, ki so ga zgradili leta 1926. Pred tem je bil na tem mestu leseni most.

Jutranja meglica nad Bohinjskim jezerom

Zlatorog v Bohinju

Juliana Trail, kažipot nas usmerja proti vasici Polje

Tudi najmlajši so navdušeni nad Juliano 😊

Napredujemo, kulturna krajina. Juliana Trail - Stara Fužina - Bohinjska Bistrica, 11 km.

Triglav nas gleda 😊 Stari del vasi Polje pri Bohinju

Na zimo smo pripravljeni 😎 Značilnost Gorenjske: urejenost

Smučarske skakalnice v Nordijskem centru Polje. Začetki slovenskega skakalnega športa so v Bohinju. Že leta 1929. 10. februarja so na Poljah lahko videli smučarske skoke na prvi 50-metrski skakalnici. Projektiral jo je ing. Hanssen iz Norveške. Tudi sam je bil dober skakalec in se je udeležil omenjenega tekmovanja. Skočil je najdalj od vseh in pristal pri 43-ih metrih. Zanimivo je, vsaj meni, da je na skakalnici skočila tudi prva slovenska ženska skakalka in to kar v krilu. To je bila Agata Stare, rojena leta 1915. iz bližnjega naselja Žlan. Od Hanssenove skakalnice je ostalo bolj malo. Današnje so zgradili kasneje.

Pitnik z lesenim koritom in kozolčkom na katerem je fotografija ing. Hanssena, konstruktorja skakalnic in skakalca iz Norveške

Iz Polja smo se povzpeli, po rahlem klancu, na vzpetino kjer leži vasica Žlan 

Žlan je gručasta vas iz 19. stoletja. Hiš je danes bolj malo. V tej obnovljeni pa je nekoč živela prej omenjena smučarska skakalka v krilu 😊

Zapustili smo Žlan, stezice, širna vaška polja in se spustili v Bohinjsko Bistrico.

Park Zoisove graščine z uro in nekdanjo delavsko hišo. Stolp z uro je postavil Žiga Zois, da delavci železarji ne bi zamujali na delo 

Zoisova ura. Na stolpu je tudi znak družine Zois stoječi lev drži posodo z dragulji.

Vhodni, kamniti portal iz tufa. Vhod v Zoisovo graščino. Nad portalom lev s posodo z dragulji. Za uspehe na gospodarskem področju je bilo družini Zois podeljeno plemstvo. Poimenovali so se "von Edelstein". Po slovensko bi rekli dragulj. Od tod levu posoda z dragulji.

Zoisova graščina s parkom in uro stoji na Grajski ulici 14, ob Bohinjski Bistrici. Dvorec so zgradili sredi 17. stoletja bratje Locatelli, ki so bili prvotni lastniki fužin. Ko je prešel v last Zoisov, so v njem uredili prostore za bivanje družine in upravne prostore za rudarske nadzornike. Večkrat je v njem prebival tudi Žiga Zois. (info tabla)

Skozi Bohinjsko Bistrico teče istoimenski potok

Gospodarsko poslopje na Zoisovi ulici

Vode se na bohinjskem koncu ne manjka. Manjši potoček teče med hišami v Bohinjski Bistrici

Kapelica z lesenimi kipi Brezmadežne in dveh angelov, ki držita svečnika. Kapelico so postavili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. 

Gostinski lokali ob potoku Bohinjska Bistrica

Lepo obnovljena, nadstropna hiša, pravi mali dvorec nosi letnico 1781.

Cerkev sv. Miklavža ali Nikolaja je bila zgrajena leta 1884. Pred tem je na tem mestu stala baročna cerkev iz 17. stoletja.

Detajl lesene skulpture pred obzidjem cerkve sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici.

Prezbiterij z glavnim oltarjem in poslikavo, ki je delo kamniškega slikarja Matije Koželja

Poslikava kupole prezbiterija. Slikar Matija Koželj

Stranski oltar posvečen Brezmadežni

Stranski oltar sv. Jožefa


Podobno Juliana Trail:

Od Bleda do Radovljice

Od Jesenic do Blejske Dobrave

Vir:

bohinj.si

Register NKD