Samostanska cerkev in Forma viva, v Kostanjevici na Krki

Samostanska cerkev, v Kostanjevici na Krki, je nastala v 13. stoletju, tako kot najstarejši del nekdanjega cistercijanskega samostana. Bahavo, baročno pročelje je dobila leta 1742, po naročilu tedanjega opata, Aleksandra Tauffererja. Cerkev danes deluje kot Potemkinova vas, saj za razkošnim baročnim pročeljem, ni kaj dosti videti. Glavna in dve stranski ladji, odkriti gotski oboki, stebri, nagrobna plošča .. Cerkev je, poleg glavnega oltarja, krasilo še 12 stranskih oltarjev. Leta 1820. so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Večino najdemo v drugih cerkvah, po Sloveniji.
Okolico samostana, krasijo leseni kipi, ki so jih ustvarjali na Mednarodnih kiparskih simpozijih, vse od leta 1961. Značilnost kostanjeviške Forma vive, je ustvarjanje skulptur, v hrastovem lesu.

Supraporta (nad vrati), z grbom samostana in grbom opata Aleksandra Tauffererja. Oba grba povezuje glava, s škofovskimi simboli.

Baročna freska prikazuje Marijino oznanjenje. 

Marijino oznanjenje, freska v atiki pa predstavlja, Čaščenje Marijinega imena.

Leta 1742, so po naročilu tedanjega opata Aleksandra Tauffererja, na novo pozidali fasado cerkve in ji dali baročno podobo.

Dva grba, v sicer prazni, samostanski cerkvi

Snop stebrov v samostanski cerkvi

Pogled na stransko ladjo in na nekdanji kor. Leta 1820, so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Danes je cerkev prazna, občasno so v njej različne razstave. 

Nagrobna plošča, Hansa Franza Moscona, iz leta 1616.

Križno obokan strop v stranski ladji

Glavna in dve stranski ladji samostanske cerkve z odkritimi gotskimi oboki. Baročne oltarje, ki so nekoč krasili samostansko cerkev najdemo po vsej Sloveniji. Dva stranska oltarja sta v župnijski cerkvi sv. Jakoba, v Kostanjevici na Krki. Glavni, veliki Marijin oltar, najdemo na Golem pri Igu, prav tako tudi baročno prižnico. Tudi v Šentjerneju se lahko pohvalijo s samostanskim oltarje pa verjetno še kje

Lapidarij, Kostanjevica na Krki. Čašasti kapitel, del stebra iz samostanske cerkve

Lesena skulptura se imenuje "Oče in sin". Avtorica je izraelska umetnica, Shoshana Heimann. Rojena je bila v Nemčiji, od leta 1933. pa je živela v Izraelu. Skulptura je iz leta 1963. (vir: galerija-bj.si)

Na lesenem deblu izklesani obrazi

Lesena skulptura na temo, Kmečki upori 1573.

Na dvorišču samostana v Kostanjevici na Krki, stoji lesena skulptura Matije Gubca

Detajl lesene skulpture, Matija Gubec.

Japonski umetnik, Eisaku Tanaka, je v svojo leseno skulpturo, vnesel tudi nekaj barve. Imenuje se "Japonski festival", ustvaril jo je leta 1961. (galerija-bj.si)

Leseno skulpturo "Cvetje", je ustvarila umetnica iz Bolgarije, Liliya Pobornikova. Skulptura je poklon čudoviti naravi. Ustvarjena je bila na Mednarodnem kiparskem simpoziju, Forma viva v Kostanjevici na Krki, julija 2013. (vir: Dolenjski list, 10.7.2013)

Del skulpture "Cvetje", bolgarske umetnice, je tudi v potoku, ki teče ob samostanu Kostanjevica na Krki

Lesena skulptura "Varovalna ograja za naravo". Avtor avstrijski umetnik, Reinhold Neururer. (vir: zloženka, Forma Viva, Kostanjevica na Krki, julij 2011)

Skulpture v kostanjeviški Forma vivi, so izdelane v hrastovem lesu.

Lesene štruce kruha, so delo hrvaškega kiparja, Denisa Kraškoviča. Skulptura se imenuje "Dobrota" (vir: zloženka Forma Viva, julij 2011.)


Povezano: Cistercijanski samostan in Galerija Božidar Jakac

Vir: 

Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015

Pilštanj, vasica na Kozjanskem

Naša prva postaja, na enodnevnem izletu na Kozjansko, je bil Pilštanj. Leži ob robu Kozjanskega parka in spada v občino Kozje. Sprehodili smo se po starem vaškem jedru oziroma trškem, saj je Pilštanj omenjen kot trg že leta 1404. Od Pastirske gmajne pa do cerkve sv. Mihaela, so nanizane hiše, večina iz 19. stoletja, z značilnimi kozjanskimi kamnitimi in okrašenimi portali.
Pilštanj je ohranil tudi srednjeveški pranger, sramotilni steber. Leta 2014, ob 610-letnici trga Pilštanj, so priredili Prangerjado. Udeležijo se je kraji, ki so tudi ohranili pranger, prireditev pa se odvija vsako leto v drugem kraju.
Pilštanj je znan tudi po kar dveh gradovih, od katerih so danes ostale samo še ruševine. Prvega so postavili v 10. stoletju in prav tu naj bi se rodila sv. Ema, ki jo štejemo za prvo slovensko svetnico. Vatikan jo je uradno potrdil za svetnico, leta 1938.

Pilštanj, pogled na cerkev sv. Mihaela

Lesena polkna 

Kamniti portal, kakršen je značilen za Kozjansko

Enonadstropna hiša s čudovitim kozjanskim portalom, je bila zgrajena leta 1839. Nekaj časa je bil v njej tudi internat za fante, danes pa bolj sameva

Pranger oziroma sramotilni steber

Ptičja hišica, hotel s petimi zvezdicami :) 

Vogalna, pritlična hiša z značilnim kozjanskim portalom, je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja. V eni od okenskih niš so postavili stekleni kip sv. Eme

Stekleni kip sv. Eme. Legenda pravi, da se je sv. Ema rodila v 10. stoletju, na Pilštanju

Pastirska gmajna in leseni kip pastirja

Staro gospodarsko poslopje s kozolcem

Na začetku starega vaškega jedra Pilštanja, stoji vodnjak, pokrit z leseno konstrukcijo in dvokapno streho

Pilštanj je eno najstarejših naselij na Kozjanskem

Leta 1432. je dobil Pilštanj trške pravice in s tem tudi pravico do sejma

Leseni možiček

Kvadratna, kamnita zgradba z železnimi vrati je bila shramba za moko, bližnje trgovine. Nad vrati je letnica 1912.

Vodni zbiralnik iz leta 1940. z ročno črpalko. V zbiralnik se je stekala voda iz petih hiš

Tudi to hiško so zgradili takrat kot vodni zbiralnik, 1940

Povezano:

Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju

Cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter Jerneja, v Kočevju

Največja znamenitost Kočevja in Kočevskega, je vsekakor veličastna župnijska cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter Jerneja, ki stoji v središču Kočevja, ob reki Rinži. Impozantna, kamnita bazilika, ima tri ladje, dva stolpa, slike, kipe, ima celo vojvodsko klop in pa fantastičen, križno obokan strop, ki je videti, kot bi nanj prilepili perzijsko preprogo. Navdušena sem :)
Župnijska cerkev sv. Jerneja, kakršno lahko vidimo danes, je bila posvečena 19. julija 1903. Načrte za baziliko je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Schmidt (1825-1891). Meščani in okoliški vaščani, se niso mogli poenotiti, ali bi popravili staro cerkev ali bi postavili novo. Ko so se končno odločili za novo cerkev pa je arhitekt načrta, umrl. Po rahlo spremenjenih načrtih, je delo prevzel in dokončal arhitekt Avgust Kirstein (1856-1939).
Če so cerkev gradili "Dunajčani" pa je notranje okrasje, v obliki poslikav in kipov, delo domačih slikarjev in kiparjev.

V središču poslikave v apsidi, je Kristus na prestolu, nad njim je golob sv. Duha, pod njim pa Jagnje Božje v medaljonu, ki ga časti 24 starešin z venci v rokah. Pod njimi so naslikani štirje evangelisti. Apsido je poslikal slikar Slavko Pengov, leta 1938.

V luneti, nad polkrožno zaključenim vhodnim portalom, je kamniti relief "Maiestas Domini" (Slava Kristusu). Na njem je podoba Kristusa, ki sedi na prestolu, Relief je ustvaril kipar, Ivan Zalar, leta 1900.

Kamnita župnijska cerkev v Kočevju, je bila posvečena 19. julija 1903

Detajl vhodnih vrat, starinska kljuka

Detajl vhodnih vrat

"Polovica" vhodnega portala v cerkev

Župnišče, pritličje "usklajeno" s cerkvijo

Razgiban tloris cerkve

Zunanjost prezbiterija krasijo kamnite lizene

Križno obokan strop, osrednje ladje, je poslikal slikar, Peter Železnik, leta 1939.

Glavni oltar krasi baldahin

Vojvodska klop ima na sprednji strani dva grba: Turjaški grb in grb družine Breuner

Vojvodska klop

Stranski oltar z lesenim kipom Brezmadežne.

Leseni kip sv. Jerneja, je delo, v Osilnici rojenega kiparja, Staneta Jarma (1931-2011)

Kor z orglami


Povezano, izlet na Kočevsko:

Gotenica, skrivnostna vasica

Cerkev sv. Janeza Krstnika, na Kočevski Reki

Izlet v Kočevje

Vir: UE Kočevje, Umetnostna topografija Slovenije

Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta, Založba ZRC SAZU, 2010