Cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter Jerneja, v Kočevju

Največja znamenitost Kočevja in Kočevskega, je vsekakor veličastna župnijska cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter Jerneja, ki stoji v središču Kočevja, ob reki Rinži. Impozantna, kamnita bazilika, ima tri ladje, dva stolpa, slike, kipe, ima celo vojvodsko klop in pa fantastičen, križno obokan strop, ki je videti, kot bi nanj prilepili perzijsko preprogo. Navdušena sem :)
Župnijska cerkev sv. Jerneja, kakršno lahko vidimo danes, je bila posvečena 19. julija 1903. Načrte za baziliko je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Schmidt (1825-1891). Meščani in okoliški vaščani, se niso mogli poenotiti, ali bi popravili staro cerkev ali bi postavili novo. Ko so se končno odločili za novo cerkev pa je arhitekt načrta, umrl. Po rahlo spremenjenih načrtih, je delo prevzel in dokončal arhitekt Avgust Kirstein (1856-1939).
Če so cerkev gradili "Dunajčani" pa je notranje okrasje, v obliki poslikav in kipov, delo domačih slikarjev in kiparjev.

V središču poslikave v apsidi, je Kristus na prestolu, nad njim je golob sv. Duha, pod njim pa Jagnje Božje v medaljonu, ki ga časti 24 starešin z venci v rokah. Pod njimi so naslikani štirje evangelisti. Apsido je poslikal slikar Slavko Pengov, leta 1938.

V luneti, nad polkrožno zaključenim vhodnim portalom, je kamniti relief "Maiestas Domini" (Slava Kristusu). Na njem je podoba Kristusa, ki sedi na prestolu, Relief je ustvaril kipar, Ivan Zalar, leta 1900.

Kamnita župnijska cerkev v Kočevju, je bila posvečena 19. julija 1903

Detajl vhodnih vrat, starinska kljuka

Detajl vhodnih vrat

"Polovica" vhodnega portala v cerkev

Župnišče, pritličje "usklajeno" s cerkvijo

Razgiban tloris cerkve

Zunanjost prezbiterija krasijo kamnite lizene

Križno obokan strop, osrednje ladje, je poslikal slikar, Peter Železnik, leta 1939.

Glavni oltar krasi baldahin

Vojvodska klop ima na sprednji strani dva grba: Turjaški grb in grb družine Breuner

Vojvodska klop

Stranski oltar z lesenim kipom Brezmadežne.

Leseni kip sv. Jerneja, je delo, v Osilnici rojenega kiparja, Staneta Jarma (1931-2011)

Kor z orglami


Povezano, izlet na Kočevsko:

Gotenica, skrivnostna vasica

Cerkev sv. Janeza Krstnika, na Kočevski Reki

Izlet v Kočevje

Vir: UE Kočevje, Umetnostna topografija Slovenije

Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta, Založba ZRC SAZU, 2010

Hrib Svetega Justa - Colle di San Giusto

Zgodovina Trsta naj bi se začela ravno na griču sv. Justa. Tu so našli ostanke rimskega amfiteatra, slavolok in rimsko cesto, ohranjen je tudi edini obrambni stolp mogočnega obzidja, Na vrhu, kjer danes kraljuje grajska utrdba in katedrala pa so lepo vidni ostanki rimske bazilike in foruma.
Kratek vzpon na grič sv, Justa nas vodi tudi mimo hiše tržaškega škofa Bonoma, v kateri je nekaj časa bival tudi Primož Trubar.
Da o čudovitem razgledu na Trst, niti ne govorim. Je treba videt :)

Baročna, jezuitska cerkev sv. Marije Velike (s. Maria Maggiore) iz 17. stoletja, stoji ob vznožju griča Svetega Justa.

Bazilika sv. Silvestra iz 12. stoletja (info tabla). Zgrajena v romanskem slogu, z rozeto in transeno na pročelju. Danes v njej deluje evangeličanska skupnost.

Zvonik z dvema transenama, stoji nad glavnim vhodom, podprt z dvema stebroma. Bazilika sv. Silvestra

Slavolok, ostanek iz časa starih Rimljanov, ob njem je tudi del odkrite rimske ceste

Del vhodnega portala hiše, na ulici del Castello, v kateri je živel tržaški škof Peter (Pietro) Bonomo.

Hiša tržaškega škofa Bonoma, v kateri je gostil tudi svojega učenca, slovenskega reformatorja, Primoža Trubarja. Bonomo je bil tržaški škof od leta 1501. do 1546.

Katedrala sv. Justa, stoji na vrhu griča, nastala pa je v 14. stoletju, ko so združili dve cerkvi. Takrat so pročelje okrasili s čudovito rozeto, ki so jo izdelali Benečani, iz belega kraškega kamna. Tu je v slovenskem jeziku pridigal protestantski duhovnik, Primož Trubar.

Pogled na Trst, z griča sv. Justa

Steber s kamnito kroglo in helebardo sv. Sergija. Grič sv. Justa, zavetnika mesta Trst

Rozeta iz belega kraškega kamna in doprsni kipi treh škofov, nad glavnim vhodom v katedralo sv. Justa

Levo in desno stran vhoda krasijo kamniti, doprsni kipi, ki so v bistvi del starih nagrobnikov.

Del ohranjenega talnega mozaika v katedrali sv. Justa

Apsida z zlatim mozaikom, je bila del stare romanske cerkve sv. Justa. V mozaiku je upodobljen Kristus, ki stoji med sv. Justom in sv. Socerbom (začetek 13. stoletja)

Eden od stranskih oltarjev cerkve sv. Justa, ki ima kar pet ladij.

Glavni oltar katedrale sv. Justa. Mozaik v apsidi prikazuje kronanje device Marije in tržaške mučenike

Čudovit, zlati mozaik je iz 12. stoletja. Apsida je del nekdanje Marijine cerkve, prikazuje pa Marijo z Jezusom, na prestolu. Ob njej stojita nadangel Gabriel in Mihael. Spodaj stojijo apostoli.

Ohranjen del talnega mozaika

Del cerkve, ki je namenjen relikvijam sv. Justa

Del stropa in cerkvenega kora

Mogočni cerkveni zvonik, krasijo tudi rimski spomeniki. Kip predstavlja sv. Justa. Glava je iz starorimskih časov, telo pa so izklesali v 14. stoletju.

Ostanki rimske bazilike in foruma, na griču sv. Justa

Spomenik iz brona, na visokem kamnitem podstavku, je posvečen padlim v prvi svetovni vojni.

Stolp gradu sv. Justa (castello di san Giusto)

Zanimiv dimnik

Edini ohranjeni obrambni stolp, mogočnega obzidja

Lapidarij

Ostanki rimskega amfiteatra


Povezano: Sprehod po Trstu

Križ pri Trstu in Ribiški muzej

Vir: voden ogled in Kako lep je Trst, Prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici, Založništvo tržaškega tiska, 2012