Plečnikova Uršulinska gimnazija

Ko so ljubljanske uršulinke, v tridesetih letih 20. stoletja, dale arhitektu Plečniku naročilo za gradnjo Uršulinske gimnazije, je bil na tem mestu park, o katerem lahko samo še sanjamo. Uršulinski park, ki je obdajal samostan, se je raztezal od današnjega Kongresnega trga do Trga Republike. Ta slednji je bil dolga leta parkirišče, danes je samo še betonska ploščad, ki bi jo lahko zopet spremenili v park. Zakaj pa ne 😎 Vanj bi umestili kip Plečnika z njegovim višavskim terierjem Sivkom v naročju in brez podstavka.

Uršulinke so prodale del svojega parka, kjer danes stoji park Zvezda in denar namenile za gradnjo šole. Tako je Plečnik v letih 1939/40. izdelal načrt, po katerem so do leta 1947. dokončali poslopje gimnazije, ki se danes imenuje Plečnikova gimnazija. Od takrat do danes je Plečnikovo umetnino spreminjalo kar nekaj arhitektov. 1966. Anton Bitenc spremeni izložbe v pritličju, ki so  jih prvotno krasili stebri. 1970. Edvard Ravnikar zgradi prizidek. 2014. arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik uredita večnamenski prostor v kleti in ga s pritličjem povežeta s spiralnim stopniščem. Ta zadnji poseg je bil tudi povod, da smo si v okviru festivala Odprte hiše Slovenije in v družbi obeh arhitektov ogledali celotno gimnazijo.

Tlakovanje z motivom zvezde. Preddverje Plečnikove gimnazija

Plečnikovo stopnišče. Gesla so dodali gimnazijci. 

Balustrada stopnišča in Plečnikov stebriček s kroglo

Lesena vrata v preddverju gimnazije. V Plečnikovih časih so vrata vodila na uršulinski vrt. Danes ne vodijo nikamor, ker je na drugi strani prizidek. Ideja je, da tu postavijo dvigalo, ki bi vodilo do ploščadi na vrhu zgradbe.

Dvojna vrata v preddverju z lesenima stebroma

Plečnikova klop in z opažem prekrita stena

Polkrožni oboki ločujejo stopnišče in veliko avlo. Ta je postavljena na severno stran in z velikimi polkrožnimi okni gleda na ulico.

Velike, prostorne avle so v vsakem nadstropju in so uporabne tudi za različne prireditve in dogodke.

Učilnice so na južni strani zgradbe. Od šolskega pohištva se ni nič ohranilo. Prvoten je parket in dvignjen kateder.  

Učilnice imajo velika iz kvadratov sestavljena okna, zato so zelo svetle. V Plečnikovem času je bil z okna lep pogled na uršulinski vrt. Danes je tu asfaltiran Plečnikov trg in gostinski lokali in nekaj zelenja za vzorec.

Emajliran, visoki umivalnik

Detajl obešalnika za garderobo v učilnici

Šolski zvonec

Vhod v učilnico

Okna učilnice na vrhu zgradbe

Balustrada s stebričkom, na ploščadi, na vrhu Plečnikove gimnazije

Ploščad na vrhu Plečnikove gimnazije

Pogled na sosede, Uršulinke, ki so Plečniku naročile zidavo dekliške gimnazije. Danes imajo v lasti lokale v pritličju, ki jih oddajajo.

Mogoče bo na ploščadi, v prihodnosti, ko bo tudi dvigalo, majhna kavarnica z razgledom 😎

Plečnikova balustrada, ki bo obkrožala bodočo kavarnico. Cene naj bodo take kot v sosednjem parlamentu 😏

Strop in obokani prehodi v pritličju zgradbe

Edina izložba, ki je v lasti Plečnikove gimnazije, je levo od glavnega vhoda. Leta 2014. so jo temeljito obnovili. Navpični železni drog nakazuje Plečnikov steber, ki je bil na vseh izložbah v pritličju. Izložbe je preoblikoval arhitekt Anton Bitenc, leta 1966.

Zanimiva, perforirana in zavita pregrada med pritličjem in novim spiralnim stopniščem, ki vodi v, letu 2014, prenovljene večnamenske prostore v kleti.

Spiralno, leseno stopnišče.

Načrte za večnamenski prostor v kleti, spiralno stopnišče s pregrado, izložbo, sta izdelala arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik. Izvedba je bila končana leta 2014. Oba arhitekta sta nas, v okviru vsakoletne prireditve Odprte hiše Slovenije, prijazno popeljala po Plečnikovi gimnaziji in najnovejši pridobitvi pri kateri sta imela glavno vlogo. Prostor je bilo treba poglobiti, urediti razsvetljavo, ker ni oken, urediti prezračevanje. Kar zahtevno delo a uspešno izvedeno. Danes je tu jedilnica in razdeljevalnica hrane. Prostor lahko uporabljajo tudi za različne prireditve in srečanja.

V sanitarijah sta arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik) ohranila in restavrirala originalno Plečnikovo okno s kovinskim zapiralom

Originalno Plečnikovo okno

Vratarnica v vhodni veži je obložena s temnim kamnom. Podobno kot v NUK-u, iz teme vstopimo v avlo kjer so stene opažene s toplim lesom, od tu pa po svetlem stopnišču do novih znanj in razsvetljenja 😊

Doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika stoji na visokem podstavku, v niši vhodne veže.

Detajl vhodnih vrat Plečnikove gimnazije

Kljuka vhodnih vrat

Monumentalni vhodni portal Plečnikove gimnazije, sega tudi v prvo nadstropje zgradbe


Plečnikova Ljubljana:

Plečnikovo ustavno sodišče

Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju

Plečnikova hiša

Vir: OHS

arhitekta Dalija Tanšek, Lado Tratnik
Register NKD

Izlet v Kočevje

Izlet na Kočevsko. Foto zgodba o Kočevju, znamenitosti in zanimivosti.

Ko nekdo omeni Kočevje, je moja prva asociacija, medved. Takoj za medijem pa gozdovi, do kamor ti seže pogled, sami gozdovi. Ko pa smo se na našem enodnevnem izletu ustavili v Kočevju, sem bila res presenečena, prijetno presenečena. Cel kup secesijskih vil, iz začetka 20. stoletja. Rajsko. Nekatere lepo obnovljene in vzdrževane, kakšna stara lepotica pa še čaka na svoj preporod.
Mojo foto zgodba je nastala na enournem foto sprehodu, po Ljubljanski cesti, od vile Sajovic pa do župnijske cerkve sv. Fabiana in Boštjana ter sv. Jerneja.
Zapeljali smo se še na drugi konec Kočevja in si v Pokrajinskem muzeju, v Šeškovem domu, ogledali razstavo risb Božidarja Jakca ter razstave o preteklem življenju Kočevcev in Kočevarjev.

Čudovita, secesijska vila na Ljubljanski ulici 35, v Kočevju. Leta 1909. jo je dala zgraditi Uršula Nosan, ki se je poročila z odvetnikom, dr. Ivanom Sajovicem. Tako so vilo poimenovali, vila Sajovic. 

Nasproti vile Sajovic, stoji še ena lepa vila. Eno nadstropje višja in eno leto starejša, je vila Tschinkl. V vili je bila med drugo svetovno vojno, trgovina z mešanim blagom, kasneje pa trgovina s kolesi

Dolga, dvonadstropna zgradba, je danes dom občine Kočevje. Zgradili so jo leta 1899, leta 1901. pa so jo kupile sestre usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega. Tu so uredile samostan in ustanovile dekliško šolo. "Rodil" se je Marijin dom.

Spominska plošča na pročelju občinske zgradbe v Kočevju

Forma viva v Kočevju

Kočevski nebotičnik, v secesijskem slogu, je leta 1910. postavil podjetnik Anton Kajfež. V njem so bila stanovanja za delavce, ki so delali na njegovi žagi. Lepi časi, ko so podjetniki še gradili stanovanja za svoje delavce. Ker je bila zgradba ob postavitvi, najvišja v Kočevju, je dobila ime, nebotičnik. V njem je svoje mlade dni preživljala tudi naša mladinska pisateljica, Ela Peroci.

Enonadstropna vila s podstrešjem, frčado v osrednji osi in kamnitim pritličjem, je bila zgrajena leta 1906. Vilo sta kupila zakonca Beljan in v njej odprla gostilno. Bila je prva gostilna, v kateri so se zbirali samo Slovenci, tu so ustanovili tudi Sokolsko društvo Kočevje. V njej je bila tudi slovenska čitalnica. Skratka, zavedna slovenska vila, že dolga leta. 

Čebelica Maja, poslikava na zunanji steni vrtca v Kočevju

Secesijska vila Kajfež, z vogalnim vhodom in polkrožnim, kamnitim stopniščem. Steno pred vhodom krasi mozaik. Nad vhodom je polkrožni balkon. Prvotno je bil nad vhodom stolpič, ki pa so ga po vojni odstranili. Vila je bila zgrajena leta 1901. Postavil jo je Anton Kajfež, ki je za svoje delavce zgradil nebotičnik, njegova sestra pa je dala zgraditi že omenjeno vilo Sajovic. 

Vila Kajfež, mozaik in polkrožni balkon nad vhodom. 

Kar nekaj vil v Kočevju ima spodnji zidec iz kamna. Tako tudi simpatična secesijska vila Tomitsch, iz začetka 20. stoletja. Pritlična vila ima kvadraten stolp s streho v obliki piramide

Enonadstropna, podolgovata hiša, z dvokapno streho na čop, je bila pred drugo svetovno vojno gostilna, Kikl-Matl. V gostilno so prihajali Slovenci in Nemci. V 19. stoletju je bila to kmečka hiša, ki pa so jo kasneje spremenili.

Gimnazija Kočevje, je bila zgrajena leta 1874.

Kočevski kužki so pridni in lepo vzgojeni. Vsaj ta je bil tak :) 

Kamniti most, s tremi loki, ki na Ljubljanski cesti povezuje dva bregova reke Rinže, se imenuje Karlov most. Ime je dobil po vojvodi Karlu Auerspergu. Slavnostna otvoritev je bila 4. novembra 1883. Ob mostu je staro župnišče, v katerem je živel slovenski pisatelj in duhovnik, Fran Saleški Finžgar, ko je služboval v Kočevju. Mogočna hiša je bila postavljena leta 1866.

Ob Karlovem mostu stoji dvonadstropna hiša. Na vogalu ima stolpasti pomol, pročelje pa krasijo secesijski elementi. Hiša se imenuje Petsche. Pred drugo svetovno vojno je bila v hiši istoimenska trgovina. 

Vodnjak na trgu sv. Jerneja. Bronasti kip Deklica s piščalko je delo kiparja Staneta Jarma

V modernistični, novodobni zgradbi, ob reki Rinži, je danes tržnica. Zgrajena je bila v šestdesetih letih, kot pokrita tržnica, vendar je bila vmes, kar nekaj desetletij, Likovni salon. Ob njem stoji leseni kip Gozdna nevesta, ki so ga sem postavili leta 1984. Ustvaril ga je kipar Stane Jarm, ki se je rodil v Osilnici. S svojimi deli je močno zaznamoval Kočevsko, zato so v Kočevju, ob kiparjevi 80. letnici, leta 2011. odprli Pot Staneta Jarma. Ta nas vodi mimo številnih kipov, ki so razstavljeni po mestu.

Okenska polica z zanimivima konzolama

Dvoriščna stran starejše hiše

Dolga, pritlična zgradba, na Ljubljanski cesti

Hiša na Ljubljanski 7, iz začetka 20. stoletja

Marsikatera hiša, ob današnji Ljubljanski cesti, je bila ob nastanku, kmečka hiša, ki so jo kasneje predelali v meščansko. Tako je bilo tudi s hišo, ki ima na dvoriščni strani, dva arkadna hodnika, pročelje trenutno obnavljajo. Hiša je iz 19. stoletja

Vila Rothel je bila od nekdaj domovanje zdravnikov. Danes ima v njej prostore, Center za socialno delo Kočevje

150. letni navadni divji kostanj, v središču Kočevja

Spominski park herojev, ob Ljubljanski cesti, je bil zasnovan leta 1973. Na visokih podstavkih je sedem doprsnih kipov, padlih narodnih herojev s Kočevskega

V Kočevju ima tudi kruh svoj spomenik. Zasluži si ga :) 

Dvorana v Seškovem domu, danes Pokrajinski muzej Kočevje, v kateri se je od 1. do 4. oktobra 1943. odvijal zbor odposlancev slovenskega naroda. Bilo je kar 650 udeležencev in veliko teh je narisal slikar Božidar Jakac. Danes so te risbe del stalne razstave muzeja in so razstavljene prav v tej dvorani. Napis nad odrom, Narod si bo pisal sodbo sam, je originalni napis iz tistega časa. 

Razgibano pročelje Seškovega doma, ki je bil zgrajen leta 1937. kot Sokolski dom. Danes je v njem Pokrajinski muzej Kočevje, ki svojimi stalnimi in občasnimi razstavami pripoveduje zgodbe o življenju Kočevcev in Kočevarjev.


Povezano: Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Cerkev sv. Fabjana in Boštjana ter Jerneja

Vir: Zloženka, Sprehod po Kočevju, izdala Občina Kočevje, 2011