Barvitost slikarke Helene Vurnik

Helena Kottler Vurnik se je rodila na Dunaju, 26. septembra 1882. v bogatejši meščanski družini. Obiskovala je šolo za dekleta in se navdušila za risanje in slikanje. Kljub nasprotovanju družine, se je Helena usmerila v umetnost in obiskovala dekliško meščansko šolo, kasneje pa tudi risarsko šolo in tečaje, ki so bili v tistem času dostopni dekletom. Po zaključku šolanja je dobila štipendijo in se odpravila na umetnostni potep po Italiji. Po vrnitvi se je zaposlila kot ilustratorka pri časopisu.
Helenino življenje se je drastično spremenilo leta 1913, ko je spoznala novopečenega slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Spoznala sta se, na Dunaju, pri biologu prof. Francu Megušarju, ki je bil rojen v Kamni Gorici. Zanj sta risala različne botanične motive. Istega leta sta se poročila in na začetku leta 1915. zapustila svetovljanski Dunaj ter se preselila v Radovljico, v rojstno hišo Ivana Vurnika, ki stoji še danes.
Helena Vurnik je odtlej ustvarjala umetnine po naročilu cerkve in svojega moža. Skupaj sta ustvarila kapelo v Trstu, njuno prvo skupno naročilo. V Ljubljani stoji njuna palača Zadružne gospodarske banke, ki jo je Helena poslikala od zunaj in znotraj in upravičeno je ena najbolj fotografiranih znamenitosti Ljubljane. Njuno delo se je tako zelo prepletalo, da je včasih nemogoče ugotoviti kaj je kateri ustvaril. Tako je pri mozaikih, mašnih plaščih, baldahinih, praporih.
Mozaike na pročelju ljubljanske cerkve sv. Petra je ustvarila Helena Vurnik. Kot Kristusa je upodobila svojega sina Nika, ki so ga med vojno ubili fašisti. Od izgube sina si ni nikoli povsem opomogla. Umrla je v Radovljici 4. aprila 1962.

Detajl stenske poslikave Zadružne banke, na Miklošičevi ulici, ki jo je poslikala slikarka Helena Vurnik.

Helena Vurnik je lesene pulte, nekdanje Zadružne gospodarske banke okrasila z barvitimi geometrijskimi liki.

Poslikane stene krasijo odprtine s pridihom Orienta.

Slovenska ikonografija, dekle z avbo

Vinska trta, polja ...

Kip Franceta Kralja iz leta 1922.

Notranja in zunanja poslikava Zadružne banke je delo slikarke Helene Vurnik

Vitraj na stropu

Palača na Miklošičevi 8 je bila nekoč banka, danes ima v njej prostore Zemljiška knjiga

Skozi orientalski prehod vodijo spiralne stopnice v prvo nadstropje in v klet

Vitraj na oknu. Stopnišče vodi v stanovanjski del palače

Dr. Janez Evangelist Krek (27.11.1865-8.10.1917), duhovnik, pisatelj, organizator, človek z velikim socialnim čutom. Ustanavljal je hranilnice in posojilnice v katerih so kmetje varčevali in dobili posojilo z nizko obrestno mero. Ustanavljal je tudi delavska društva, Zadrugo za gradnjo stanovanj ... (ognjišče.si) Kip se nahaja v preddverju nekdanje Zadružne banke.

Palača nekdanje Zadružno gospodarske banke je nastala proti koncu secesijskega obdobja. Zgrajena je bila leta 1922. po načrtih slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Poslikava pročelja in notranjosti je delo njegove žene, slikarke Helene Vurnik.

Na Dunaju rojena slikarka Helena Vurnik, se je po poroki z našim arhitektom preselila v Radovljico. Pri svojem slikarskem ustvarjanju je zelo rada uporabljala slovenske nacionalne barve, kot so bela, modra in rdeča. 

Vhod v palačo

Niz secesijsko okrašenih pomolov in banjasto oblikovan napušč. 

Mozaik na pročelju cerkve sv. Petra v Ljubljani. Helena Vurnik je kot Jezusa upodobila kar svojega tragično preminulega sina Nika Vurnika. 

Pročelje cerkve sv. Petra z mozaiki Helene Vurnik. Jezus in evangelisti. 

Freska nad glavnim vhodom v cerkev sv. Petra

Detajl vezenine na baldahinu, po predlogi Ivana Vurnika

Okvirji Križevega pota, v cerkvi sv. Petra, so delo arhitekta Ivana Vurnika

V eni od stranskih kapel je, nekdaj oltarna slika, danes pa očem skrita, velika slika slikarke Helene Vurnik. Na njej je upodobljena Mala Terezija

Barvita orgelska omara in korna ograja sta narejeni po načrtih Ivana Vurnika

Okrogli mozaik delfina nad stranskim vhodom, ki ponazarja vstajenje

Hiša, dom družine Vurnik, na Finžgarjevi ulici v Ljubljani. Visoko pritlična vila z vrtom je zgrajena po načrtih Ivana Vurnika, leta 1922. Leta 1931. so po njegovih načrtih vilo dozidali.

Podobno:

Od Plečnikovih zapornic do ...

Vir: Voden ugled z umetnostnim zgodovinarjem
Helena Vurnik, Slikarka in oblikovalka, Narodna galerija, 2017

Plečnikova Uršulinska gimnazija

Ko so ljubljanske uršulinke, v tridesetih letih 20. stoletja, dale arhitektu Plečniku naročilo za gradnjo Uršulinske gimnazije, je bil na tem mestu park, o katerem lahko samo še sanjamo. Uršulinski park, ki je obdajal samostan, se je raztezal od današnjega Kongresnega trga do Trga Republike. Ta slednji je bil dolga leta parkirišče, danes je samo še betonska ploščad, ki bi jo lahko zopet spremenili v park. Zakaj pa ne 😎 Vanj bi umestili kip Plečnika z njegovim višavskim terierjem Sivkom v naročju in brez podstavka.

Uršulinke so prodale del svojega parka, kjer danes stoji park Zvezda in denar namenile za gradnjo šole. Tako je Plečnik v letih 1939/40. izdelal načrt, po katerem so do leta 1947. dokončali poslopje gimnazije, ki se danes imenuje Plečnikova gimnazija. Od takrat do danes je Plečnikovo umetnino spreminjalo kar nekaj arhitektov. 1966. Anton Bitenc spremeni izložbe v pritličju, ki so  jih prvotno krasili stebri. 1970. Edvard Ravnikar zgradi prizidek. 2014. arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik uredita večnamenski prostor v kleti in ga s pritličjem povežeta s spiralnim stopniščem. Ta zadnji poseg je bil tudi povod, da smo si v okviru festivala Odprte hiše Slovenije in v družbi obeh arhitektov ogledali celotno gimnazijo.

Tlakovanje z motivom zvezde. Preddverje Plečnikove gimnazija

Plečnikovo stopnišče. Gesla so dodali gimnazijci. 

Balustrada stopnišča in Plečnikov stebriček s kroglo

Lesena vrata v preddverju gimnazije. V Plečnikovih časih so vrata vodila na uršulinski vrt. Danes ne vodijo nikamor, ker je na drugi strani prizidek. Ideja je, da tu postavijo dvigalo, ki bi vodilo do ploščadi na vrhu zgradbe.

Dvojna vrata v preddverju z lesenima stebroma

Plečnikova klop in z opažem prekrita stena

Polkrožni oboki ločujejo stopnišče in veliko avlo. Ta je postavljena na severno stran in z velikimi polkrožnimi okni gleda na ulico.

Velike, prostorne avle so v vsakem nadstropju in so uporabne tudi za različne prireditve in dogodke.

Učilnice so na južni strani zgradbe. Od šolskega pohištva se ni nič ohranilo. Prvoten je parket in dvignjen kateder.  

Učilnice imajo velika iz kvadratov sestavljena okna, zato so zelo svetle. V Plečnikovem času je bil z okna lep pogled na uršulinski vrt. Danes je tu asfaltiran Plečnikov trg in gostinski lokali in nekaj zelenja za vzorec.

Emajliran, visoki umivalnik

Detajl obešalnika za garderobo v učilnici

Šolski zvonec

Vhod v učilnico

Okna učilnice na vrhu zgradbe

Balustrada s stebričkom, na ploščadi, na vrhu Plečnikove gimnazije

Ploščad na vrhu Plečnikove gimnazije

Pogled na sosede, Uršulinke, ki so Plečniku naročile zidavo dekliške gimnazije. Danes imajo v lasti lokale v pritličju, ki jih oddajajo.

Mogoče bo na ploščadi, v prihodnosti, ko bo tudi dvigalo, majhna kavarnica z razgledom 😎

Plečnikova balustrada, ki bo obkrožala bodočo kavarnico. Cene naj bodo take kot v sosednjem parlamentu 😏

Strop in obokani prehodi v pritličju zgradbe

Edina izložba, ki je v lasti Plečnikove gimnazije, je levo od glavnega vhoda. Leta 2014. so jo temeljito obnovili. Navpični železni drog nakazuje Plečnikov steber, ki je bil na vseh izložbah v pritličju. Izložbe je preoblikoval arhitekt Anton Bitenc, leta 1966.

Zanimiva, perforirana in zavita pregrada med pritličjem in novim spiralnim stopniščem, ki vodi v, letu 2014, prenovljene večnamenske prostore v kleti.

Spiralno, leseno stopnišče.

Načrte za večnamenski prostor v kleti, spiralno stopnišče s pregrado, izložbo, sta izdelala arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik. Izvedba je bila končana leta 2014. Oba arhitekta sta nas, v okviru vsakoletne prireditve Odprte hiše Slovenije, prijazno popeljala po Plečnikovi gimnaziji in najnovejši pridobitvi pri kateri sta imela glavno vlogo. Prostor je bilo treba poglobiti, urediti razsvetljavo, ker ni oken, urediti prezračevanje. Kar zahtevno delo a uspešno izvedeno. Danes je tu jedilnica in razdeljevalnica hrane. Prostor lahko uporabljajo tudi za različne prireditve in srečanja.

V sanitarijah sta arhitekta Dalija Tanšek in Lado Tratnik) ohranila in restavrirala originalno Plečnikovo okno s kovinskim zapiralom

Originalno Plečnikovo okno

Vratarnica v vhodni veži je obložena s temnim kamnom. Podobno kot v NUK-u, iz teme vstopimo v avlo kjer so stene opažene s toplim lesom, od tu pa po svetlem stopnišču do novih znanj in razsvetljenja 😊

Doprsni kip arhitekta Jožeta Plečnika stoji na visokem podstavku, v niši vhodne veže.

Detajl vhodnih vrat Plečnikove gimnazije

Kljuka vhodnih vrat

Monumentalni vhodni portal Plečnikove gimnazije, sega tudi v prvo nadstropje zgradbe


Plečnikova Ljubljana:

Plečnikovo ustavno sodišče

Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju

Plečnikova hiša

Vir: OHS

arhitekta Dalija Tanšek, Lado Tratnik
Register NKD