Prikaz objav z oznako arhitektura. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako arhitektura. Pokaži vse objave

četrtek, 27. april 2023

Odprte hiše Slovenije 2023 - Ig, Morostig - Hiša narave in kolišč

Odličen festival, ki se vsako leto odvija v Sloveniji, če ni epidemije covida, je festival kakovostne slovenske arhitekture, OHS oziroma Odprte hiše Slovenije. Letos sem se odpravila na ogled najnovejše ižanske pridobitve, to je Interpretacijski center in Koliščarska naselbina na Igu, s skupnim imenom Morostig, hiša narave in kolišč.

Projekt je bil izveden po načrtih arhitekturnega Ateljeja Ostan Pavlin. Pod vodstvom arhitektov smo si Morostig tudi ogledali. Bili smo navdušeni. 💜

Slovenija
Pomlad na Igu, cvetoče drevje in Morostig - Hiša narave in kolišč.

Slovenija
Vodnjak s sončno uro in povečanim koliščarskim motivom idola, ki so ga našli na Ljubljanskem barju. Kipec iz žgane gline hranijo v ljubljanskem Narodnem muzeju. Vodnjak krasi središče Iga.

Slovenija
Ig, Morostig. Ohranjena in obnovljena, okoli tristo let stara kašča v sklopu Interpretacijskega centra na Igu. Kašča je z mostovžem povezana z novo zgradbo. V njej so uredili prodajalno spominkov in blagajno. Na podstrešju je prostor za ogled krajših izobraževalnih kratkih filmov.

Slovenija
Ig, Morostig. Interpretacijski center je zgrajen po načrtih arhitekturnega Ateljeja Ostan Pavlin. Nadstropna zgradba z lesenimi stebrički spominja na koliščarske hiše. V njej je stalna razstava o zgodovini Barja in koliščarjev.

Slovenija
V Interpretacijskem centru Ig so predstavljene ptice, ki jih še lahko srečamo na Barju.

Slovenija
V Interpretacijskem centru Ig si lahko ogledamo nekaj muzejskih predmetov. Med njimi tudi oblačilo, kakršno so nosili prebivalci kolišč.

Slovenija
Pritličje Interpretacijskega centra na Igu. Klopi, ki so tudi skrinje za odlaganje.

Slovenija
Maketa kolišča

Slovenija
Interpretacijski center na Igu. Odprtina med nadstropjem in pritličjem.

Slovenija
Okno obnovljene, tristo let stare kašče

Slovenija
Okno s kamnito obrobo in železno mrežo

Slovenija
Kilometer dolga peš pot po Ljubljanskem barju in že smo na razpotju. Desno nas čaka koliščarska naselbina, levo pa še dve točki istega projekta Morostig.

Slovenija
Ljubljansko barje in Kamniške Alpe v oblakih. 😊 Leseni steber na levi bo imel informacijske table, trenutno je projekt v nastajanju.

Slovenija
Navadna lopatica na Ljubljanskem barju 🌻

Slovenija
Razgledišče z informativnimi tablami, kaj in koga lahko srečamo na Barju. 

Slovenija
Do koliščarske naselbine je speljana dvignjena lesena učna pot, da ne tacamo po poljih in rastlinah 😉

Slovenija
Pri mostiščarjih na Igu 💜

Slovenija
Kolišče s petimi koliščarskimi hiškami, ki nam prikažejo, kako so na Barju živeli pred približno 6000 leti.

Slovenija
Koliščarske hiške na desni so opremljene z replikami muzejskih razstavnih predmetov, ki so jih našli ob gradnji Ižanske ceste in jih hranijo v Narodnem muzeju. Na levi sta dve nedokončani hiški, ki bosta služili za različne izobraževalne dejavnosti.

Slovenija
S slamo krita koliščarska hiša

Slovenija
Umetno jezero za prikaz koliščarskega naselja na Igu

Slovenija
Notranjost koliščarske hiše s posteljo, ognjiščem in uporabnimi predmeti

Slovenija
Replika koliščarskih statev v hiši tkalske družine.

Slovenija
Koliščarska hiša, z vrvjo povezani tramovi

Slovenija
Hiška lončarske družine z replikami koliščarskih posod. Te čudovite replike posod so izdelali na fakulteti za arheologijo, na starinski način.

Slovenija
Replika dveh koliščarskih loncev

Slovenija
Čudoviti svet rastlin na Ljubljanskem barju

Slovenija
Travniška penuša na Ljubljanskem barju

Slovenija
Ljubljansko barje, rumena rukola

Slovenija
Pogled na Ig

Slovenija
Ig, Ljubljansko barje, polja in odtočni kanali 

Slovenija
Reka Ižica

Slovenija
Ob mostu čez reko Ižico je četrta točka Morostiga z razgledom na reko, Barje in poplavne travnike.

Slovenija
Ljubljansko barje

Slovenija
Ljubljansko barje

Slovenija
Peta točka Morostiga z razkošnimi klopmi za posedanje in modrovanje 😊

Slovenija
Izvir pitne vode. Temu delu Barja pravijo tudi Ižanske toplice 😊

Slovenija
Ljubljansko barje, pot povezuje Ig in Škofljico

Slovenija
Barjanske rožice 💛

Slovenija
Na Barju so tudi kamnite rožice 💜

Povezano:



Vir: voden ogled
Povezano:

nedelja, 27. februar 2022

Cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu

Dvor pri Polhovem Gradcu je majhna vasica v Polhograjski dolini, ki leži ob prometni cesti Ljubljana - Polhov Gradec. Kljub svoji majhnosti pa so se davnega leta 1525. grofje Polhograjski, natančneje baron Vid Thurn, ki je bil naročnik in plačnik gradnje in njegov sin Franc, ki je delo nadaljeval, odločili prav tu postaviti mogočno, poznogotsko cerkev sv. Petra. Kljub temu, da je na drugi strani cerkve že stala cerkev sv. Nikolaja. Na mestu stare, danes stoji novejša istoimenska baročna cerkev.

Zakaj so se Polhograjski odločili prav na tem mestu postaviti tako mogočno cerkev, ni znano. Domnevajo, da je šlo za prestiž ali pa za zaobljubo. Kakorkoli to grofovsko cerkev, kot ji pravijo, lahko občudujemo še danes. Veličastna cerkev je umetnostno zgodovinski spomenik državnega pomena.

Nekoč romarska cerkev sv. Petra v Dvoru, ima tri ladje in čudovit poslikan leseni strop. Ob slavoločno steno so leta 1546. postavili arkadni lopi s stranskimi oltarji. Sprva naslikani na steno, sredi 17. stoletja pa so dodali zlate baročne oltarje. 

Prezbiterij krasi veliki, leseni oltar z lesenim kipom sv. Petra iz leta 1739. Prvoten glavni oltar je krasil kamniti kip sv. Petra, ki danes stoji na vrhu desne arkadne lope. Kipec je iz 16. stoletja. V prezbiteriju so grofovske lože, na desni strani, ob prižnici, je vhod v zakristijo, ki je prav tako vredna ogleda, saj je bolj podobna kapeli kot zakristiji. Kip sv. Petra v glavnem oltarju, ob posebnih priložnostih zakrijejo s sliko sv. Petra, ki prejema ključe od Kristusa, baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Nastala je v prvi polovici 18. stoletja. Prav tako manjša slika v atiki. 

Posebej velja omeniti glavni vhod v cerkev. Portal krasijo številni dekorativni reliefi s poznogotskimi motivi. Ima notranji, šilasti vhodni portal in zunanji pravokotni s preklado in strešico. Nad vhodom je grbovna plošča iz leta 1548. in začetnici VB - Vid in Bianka Thurn. Postavil jo je njun sin Franc.

Poznogotska cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu je odprta za oglede vsako prvo nedeljo v mesecu. V zimskem času med 14. in 16. uro. Vstop prost. Prostovoljni prispevki dobrodošli. Prijazen vodnik nam razkrije marsikaj zanimivega. Priporočam. 😊

Osrednja Slovenija
Detajl velikega oltarja, leseni kip sv. Petra. Pred zadnjo prenovo, je kip samostojno stal v cerkveni ladji.

Osrednja Slovenija
Baročni glavni oltar posvečen sv. Petru. Izdelali so ga v kiparski delavnici v Polhovem Gradcu, leta 1739. 

Osrednja Slovenija
Ob posebnih praznikih kip sv. Petra prekrijejo s sliko, ki prikazuje sv. Petra, ki prejema ključe od Kristusa. Oltarno sliko in manjšo sliko v atiki, s prizorom Marijinega obiskovanja, je ustvaril baročni slikar Valentin Metzinger. Obe sliki sta iz prve polovice 18. stoletja. Med obema slikama je grb polhograjskih grofov z letnico 1739.

Osrednja Slovenija
Bogato okrašen in barvit tabernakelj z baldahinom krasi glavni oltar.

Osrednja Slovenija
Rebrasti strop prezbiterija s sklepnikom sv. Petra

Osrednja Slovenija
Kamnita prižnica ob slavoločni steni ima lesen baldahin. Datira v sredino 16. stoletja.

Osrednja Slovenija
Na obeh straneh prezbiterija sta grofovski loži, pod njima so bile sedilije.

Osrednja Slovenija
Tlakovanje prezbiterija

Osrednja Slovenija
Nenavaden vhod ima cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. V cerkev vodi kamnito stopnišče. Tu so snemali slovenski film Samorastniki.

Osrednja Slovenija
Tlakovanje ladje. Precej drugačno kot v prezbiteriju

Osrednja Slovenija
Poznogotska cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu ima tri ladje. Poleg glavnega oltarja ima dva stranska in dve arkadni lopi v kateri so prav tako oltarji. Krasi jo leseni kasetni strop z letnico 1577. Pod arkadno delilno steno sta prislonjena dva zlata oltarja, iz leta 1644. Baročni oltar sv. Ane in na desni strani baročni oltar sv. Družine.

Osrednja Slovenija
Kamnite stopnice, ki so skozi glavni vhod vodile v cerkev. Kamnite stopnice so bile eno od prizorišč v slovenskem filmu Samorastniki. Danes se v cerkev sv. Petra vstopa skozi stranski vhod. 

Osrednja Slovenija
Ob slavoločni steni sta dve arkadni lopi s stranskimi oltarji. Sprva so bili v obliki fresk, v obdobju baroka so dodali baročne oltarje. Ti imajo enako oltarno sliko kot je freska za njimi. Kamniti kip sv. Petra, ki krasi vrh desne arkadne lope, je iz 16. stoletja.

Osrednja Slovenija
Eden od naslikanih stranskih oltarjev v arkadni lopi. Trpljenje sv. Vida.

Osrednja Slovenija
Sveta Družina. Sv. Marija in sv. Jožef z Jezusom. Oltarna freska v desni arkadni lopi.

Osrednja Slovenija
Zlati oltar iz leta 1643. ima enak motiv kot freska na steni. Sveta Družina.

Osrednja Slovenija
Impozantni, poslikan leseni strop je bil dokončan leta 1577. Tam kjer bi pričakovali lestenec, visi obojestranski Marijin kip iz sredine 17. stoletja. Tega naj bi darovali romarji iz Vipavske doline.

Osrednja Slovenija
Zlati oltar sv. Valentina je nastal okoli leta 1627. 

Osrednja Slovenija
Sv. Valentin je nekoč krasil stari baročni oltar iz leta 1627, ki danes stoji ob kipu.

Osrednja Slovenija
Skupina kipov s Križanim izhaja iz druge četrtine 16. stoletja

Osrednja Slovenija
Rebrasto obokan strop zakristije, s sklepniki v obliki rozet in grbov, je poslikan s cvetličnimi motivi in nas bolj spominja na kapelo. Med poslikavami v zakristiji najdemo letnico 1547.

Osrednja Slovenija
Konzola z grbom v zakristiji

Osrednja Slovenija
Detajl obokane zakristije, konzola s ščitom

Osrednja Slovenija
Zakristijska omara

Osrednja Slovenija
Poznogotsko cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, so začeli graditi leta 1525. Ob cerkvi stoji kapelica Matere božje z letnico 1897.

Osrednja Slovenija
Nekdanji glavni vhod v cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Izjemen in razgiban portal ima kvadratno obliko z gotsko zašiljenim vhodom in preklado z zobčastim vzorcem. Okvir portala je sestavljen iz treh okrasnih pasov. Na njih je pisana paleta različnih motivov. 

Osrednja Slovenija
Sv. Peter, rastlinski in živalski motivi ter krogovičje.

Osrednja Slovenija
Krilati lev s knjigo

Osrednja Slovenija
Rastlinski motiv

Osrednja Slovenija
Nad nekoč glavnim portalom je vzidana grbovna plošča iz sivega apnenca, plemiške družine Thurn. Med letnico 1548. sta prepleteni črki VB. To sta bila zakonca Vid in Bianca Thurn.

Osrednja Slovenija
Polhograjsko gospostvo, graščina, rozete, krogovičje.

Osrednja Slovenija
Stranski vhod v cerkev sv. Petra

Osrednja Slovenija
Detajl stranskega vhoda

Osrednja Slovenija
Cerkev sv. Miklavža oziroma sv. Nikolaja je iz druge polovice 18. stoletja. Stoji nasproti, kulturno umetniškega spomenika državnega pomena, cerkve sv. Petra. Postavili so jo na mestu, kjer je v času zidave cerkve sv. Petra, okoli 1525,  že stala cerkev.


Osrednja Slovenija
Dvor pri Polhovem Gradcu. Pritlična hiša z dvokapno streho ima pravokotni kamniti portal z letnico 1893. Hiša žalostno propada.

Osrednja Slovenija
Ob cerkvi sv. Petra stoji simpatična pritlična hiška, nekdanja mežnarija. Kamniti portal nosi letnico 1850. Sodeč po perutninski družinici je hiška naseljena. 


Podobno:

Lepota poslikanih stropov


Vir:
- voden ogled cerkve sv. Petra (vsako prvo nedeljo v mesecu)
- Varstvo spomenikov št. 39, Uroš Lubej, cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, stran 62,  Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, Ljubljana, 2001 (dostopno na spletu)
- Marijan Slabe, Dvor pri Polhovem Gradcu