Šmitova hiša v Muzeju na prostem Rogatec

Šmitova hiša v Muzeju na prostem Rogatec, hrani čudovito in izredno zanimivo etnološko zbirko predmetov, ki so jih uporabljali v 19. stoletju pa nekje do polovice 20. stoletja. Marsikateri od teh predmetov je ponekod v uporabi tudi danes.
Podolgovata, pritlična hiša predstavlja značilno arhitekturo 19. stoletja, v Posotelju. Najlepši okras hiše, po mojem mnenju, je dvokapna streha, krita s slamo. Hiša je lesena, z majhnimi okni in več manjšimi prostori, v katerih so tla prekrita z ilovico. V osrednjem delu je črna kuhinja, na obeh straneh pa jo obdajajo spalno bivalni prostori, kjer ima svoj prostor tudi obvezna krušna peč.

Pod debelimi tramovi je lesena polica s steklenimi predmeti

V Šmitovi hiši prirejajo tudi različne delavnice. Mi smo se preizkusili v izdelovanju žulik :) 

Žulike, danes jim rečemo žemlje, smo spekli v črni kuhinji in vse do zadnje tudi pojedli. Niso bile slabe :) 

Črna kuhinja

Sklednik s keramičnimi pekači. Tega srčastega bi z veseljem imela :)

Stara stenska ura, na uteži

Majhna okna niso krasile zavese, saj so te zapirale pot svetlobi. Zato so na zgornji rob okna pritrdili izvezene, platnene trakove.

Smo zaklenili :)

Petrolejka

Žrmlje, lesena naprava za ročno mletje žita, ki so jo imeli doma in tako sami pridobivali moko. Lesene stopnice, vodijo na podstrešje. 

Mentrga, lesena miza za mesenje testa, s predalom. Lesena lopata za polaganje testa v krušno peč in drugi kuhinjski propomočki

Zanimiva lesena skrinja, ki nima pokrova, temveč en velik in globok predal, podoben kašči

Nabožna slika na steni

Glineni kipec Matere Božje

Streha krita s slamo. Žleb in nosilci so leseni.

Spalnica in obvezno razpelo

Lesena omarica, na nogicah

Enojna omara s predalom, za oblačila

Sirkova metla in lesena smetišnica z dolgim ročajem

Za dojenčke pa zibelka



Povezano: Muzej na prostem Rogatec

Muzej na prostem Rogatec

Ideja o Muzeju na prostem v Rogatcu, se je porodila, ko so se v kraju odločili ohraniti rojstno hišo domačina in pesnika, Jožeta Šmita. V njej so razstavili etnološko zbirko predmetov, ki so jih uporabljali ljudje, na začetku 20. stoletja. V hiši prirejajo tudi različne etnološke delavnice, kot je naprimer izdelava in peka žulik, v krušni peči. To je pecivo, ki so ga pripravljale naše babice, danes jim pravimo žemlje.
Muzej na prostem Rogatec, se je sčasoma razširil in postal največji muzej te vrste v Sloveniji. V različnih hiškah lahko vidimo kako so živeli in delali ljudje na tem območju.

Rogatec z okolico, obdajajo vinogradi, zato je logično, da v Muzeju na prostem, stoji tudi viničarska hiša. Čudovita enonadstropna hiša, podkletena, obdaja jo leseni gank, krasi pa s slamo krita, dvokapna streha s čopom.

Detajl viničarske hiše z razpelom

Detajl kletnih vrat viničarske hiše, s ključavnico v obliki srčka

Kovačnica z vso kovaško opremo. Zgradili so jo leta 1996. Originalna kovačija iz leta 1930. pa stoji v Dobovcu, na številki 42.

Kovaški meh

Vodnjak na čapljo. Ta posrečeni dvižni mehanizem me bolj spominja na štorkljo. 

Gospodarsko poslopje z nadstropjem, kozolcem in lopo ob strani. V njem je bila vinska klet, hlev, tu so mlatili žito, prešali grozdje in še druga kmečka opravila. Vse pod eno slamnato streho

Trgovina z mešanim blagom iz prve polovice 20. stoletja

V trgovini z mešanim blagom so prodajali vse, od hrane do posode, oblek in obutve pa še kaj verjetno. Pravijo, da tudi novice. Tiste opravljive, so bile zastonj :) 

Leseno stranišče na "štrbunk" je bilo umaknjeno od hiše. Pravijo mu tudi poljsko stranišče. So ga izumili na Poljskem :) 

Detajl slamnate strehe. Mojstrsko delo, ki ga danes obvladajo le redki

Rojstna hiša pesnika in prevajalca, Jožeta Šmita. Zgrajena je bila v začetku 19. stoletja, podolžna lesena hiša z dvokapno s slamo krito streho na čop. Hiša je stala v vasi Tlake. Originalno hiško so prenesli in jo postavili na prostor, kjer danes stoji Muzej na prostem.  

Čebelnjak in čebelice,

Pogled na dvorec Strmol, v Rogatcu. Pred njim je nekdanja pristava, v kateri je danes sedež občine

Ljudje so se tu ukvarjali tudi s kamnoseštvom. Iz kamna, ki so ga pridobili pa so izdelovali v glavnem bruse. V hiški, kakršna je nekoč dajala zavetje kamnosekom, je manjša razstava kamnoseške dejavnosti.

Pritlična kmečka hiška z vrtom

Razkošen svinjak, zgrajen okoli leta 1950. Razdeljen je na štiri hlevčke, ki imajo izhod na vmesni hodnik. V nadstropju je lopa za shranjevanje slame, ki so jo spomladi uporabili za popravilo slamnate strehe.

Apartmaji za pujske

Kmečko orodje, slamoreznica 

Pri gradnji svinjaka, kmetje niso uporabili prav veliko žebljev

Ena večjih znamenitosti slovenskega podeželja je prav gotovo tudi kozolec. Najdemo ga skoraj povsod. Toplar je lahko tudi "garaža" za kmečke vozove, vsekakor pa je odličen za spravilo in sušenje koruze

Vasica posejana z vinogradi, Lovnik pri Poljčanah. Nekje se je treba ustaviti za kosilo in kavico

A si rekla, sedi :)

Povezano: Šmitova hiša v Muzeju na prostem Rogatec

Povezan izlet: Velikonočnice na Boču

Cerkev sv. Miklavža na Boču

Studenice, vasica ob vznožju Boča

Vir: strokovno vodstvo muzeja na prostem

rogatec.si