Ideja o
Muzeju na prostem v Rogatcu, se je porodila, ko so se v kraju odločili ohraniti rojstno hišo domačina in pesnika, Jožeta Šmita. V njej so razstavili
etnološko zbirko predmetov, ki so jih uporabljali ljudje, na začetku 20. stoletja. V hiši prirejajo tudi različne etnološke delavnice, kot je naprimer izdelava in peka žulik, v krušni peči. To je pecivo, ki so ga pripravljale naše babice, danes jim pravimo žemlje.
Muzej na prostem Rogatec, se je sčasoma razširil in postal največji muzej te vrste v Sloveniji. V različnih hiškah lahko vidimo kako so živeli in delali ljudje na tem območju.
 |
| Rogatec z okolico, obdajajo vinogradi, zato je logično, da v Muzeju na prostem, stoji tudi viničarska hiša. Čudovita enonadstropna hiša, podkletena, obdaja jo leseni gank, krasi pa s slamo krita, dvokapna streha s čopom. |
 |
| Detajl viničarske hiše z razpelom |
 |
| Detajl kletnih vrat viničarske hiše, s ključavnico v obliki srčka |
 |
| Kovačnica z vso kovaško opremo. Zgradili so jo leta 1996. Originalna kovačija iz leta 1930. pa stoji v Dobovcu, na številki 42. |
 |
| Kovaški meh |
 |
| Vodnjak na čapljo. Ta posrečeni dvižni mehanizem me bolj spominja na štorkljo. |
 |
| Gospodarsko poslopje z nadstropjem, kozolcem in lopo ob strani. V njem je bila vinska klet, hlev, tu so mlatili žito, prešali grozdje in še druga kmečka opravila. Vse pod eno slamnato streho |
 |
| Trgovina z mešanim blagom iz prve polovice 20. stoletja |
 |
| V trgovini z mešanim blagom so prodajali vse, od hrane do posode, oblek in obutve pa še kaj verjetno. Pravijo, da tudi novice. Tiste opravljive, so bile zastonj :) |
 |
| Leseno stranišče na "štrbunk" je bilo umaknjeno od hiše. Pravijo mu tudi poljsko stranišče. So ga izumili na Poljskem :) |
 |
| Detajl slamnate strehe. Mojstrsko delo, ki ga danes obvladajo le redki |
 |
| Rojstna hiša pesnika in prevajalca, Jožeta Šmita. Zgrajena je bila v začetku 19. stoletja, podolžna lesena hiša z dvokapno s slamo krito streho na čop. Hiša je stala v vasi Tlake. Originalno hiško so prenesli in jo postavili na prostor, kjer danes stoji Muzej na prostem. |
 |
| Čebelnjak in čebelice, |
 |
| Pogled na dvorec Strmol, v Rogatcu. Pred njim je nekdanja pristava, v kateri je danes sedež občine |
 |
| Ljudje so se tu ukvarjali tudi s kamnoseštvom. Iz kamna, ki so ga pridobili pa so izdelovali v glavnem bruse. V hiški, kakršna je nekoč dajala zavetje kamnosekom, je manjša razstava kamnoseške dejavnosti. |
 |
| Pritlična kmečka hiška z vrtom |
 |
| Razkošen svinjak, zgrajen okoli leta 1950. Razdeljen je na štiri hlevčke, ki imajo izhod na vmesni hodnik. V nadstropju je lopa za shranjevanje slame, ki so jo spomladi uporabili za popravilo slamnate strehe. |
 |
| Apartmaji za pujske |
 |
| Kmečko orodje, slamoreznica |
 |
| Pri gradnji svinjaka, kmetje niso uporabili prav veliko žebljev |
 |
| Ena večjih znamenitosti slovenskega podeželja je prav gotovo tudi kozolec. Najdemo ga skoraj povsod. Toplar je lahko tudi "garaža" za kmečke vozove, vsekakor pa je odličen za spravilo in sušenje koruze |
 |
| Vasica posejana z vinogradi, Lovnik pri Poljčanah. Nekje se je treba ustaviti za kosilo in kavico |
