Laško - Nadžupnijska cerkev sv. Martina in Karmelska Mati božja v Marija Gradcu

V Laškem smo obiskali dva čudovita sakralna spomenika. Ogledali smo si nadžupnijsko cerkev sv. Martina. Stoji v starem mestnem jedru, pod graščino Tabor. Slednjo je pivovarna Laško obnovila in v njej odprla prestižno restavracijo. Drugi pa je majhna cerkvica posvečena Karmelski Materi božji v laški krajevni skupnosti Marija Gradec.

Na začetku 13. stoletja naj bi začeli graditi cerkev sv. Martina. Najstarejši del je zvonik in osrednja ladja, zgrajeni v poznoromanskem slogu. Ko so prizidali današnji prezbiterij, je zvonik ostal sredi cerkve. Ob vstopu v cerkev nas v niši, na pročelju kapele, pozdravi kamniti lev. V notranjosti pa prava eksplozija od romanike do gotike in baroka. Cerkev premore kar deset oltarjev. Razkošne freske graškega slikarja Johanna Vogla. Zvezdasto obokano glavno ladjo, poslikano s cvetličnimi motivi, zanimiv romanski kropilnik in še marsikaj zanimivega kar je res vredno ogleda.

V laški krajevni skupnosti Marija Gradec, stoji na manjši vzpetini, nad reko Savinjo, gotska cerkev posvečena Karmelski Materi Božji. Zasnova simpatične cerkvice sega v leto 1505. Današnja podoba pa je iz 17. stoletja. Krasijo jo edinstvene freske, ki so nastajale ob prehodu iz gotike v renesanso, v prvi polovici 16. stoletja. Iz tega obdobja je tudi glavni oltar. 

Ob baročnih kapelicah, ki stojijo pod cerkvijo, so v 18. stoletju uprizorili Kristusov pasijon. Križev pot je potekal vse od laškega trga do cerkve v Marija Gradcu. Dogodek štejejo za prvo gledališko igro v Laškem. 

Za konec potepanja in raziskovanja katedrale sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, muzeja in znamenitosti Celja ter sakralnih spomenikov v Laškem smo si v nekdanjem dvorcu Celjskih grofov v Marija Gradcu privoščili še težko pričakovano večerjo. 😎

Laško, Aškerčev trg. Staro mestno jedro s strnjenim nizom hiš in manjšim parkom z Marijinim stebrom. Marijin kip je nekoč stal pod Karmelsko cerkvijo v Marija Gradcu kot kip za priprošnje. Originalni kip je v stranski ladji cerkve sv. Martina, tale na trgu je kopija.

Cerkev sv. Martina v Laškem so začeli graditi na začetku 13. stoletja. Iz tistega časa je ohranjen zvonik in glavna ladja. Približno v 14. stoletju so cerkvi prizidali stranski ladji. 

Razkošen glavni, renesančni oltar sv. Martina je iz 18. stoletja. Ob sv. Martinu so vsi štirje evangelisti.

Baročne sedilije

Stranska baročna kapela Srca Jezusova sli kapela sv. Križa s poslikavo Johanna Vogla.

Baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija s kupolo. Obe kapeli, ob glavnem oltarju, sta bili dozidani v prvi polovici 18. stoletja. Poslikal ju je Johann Chrysostomus Vogl, slikar iz Gradca

Stranski oltar sv. Florjana

Baročna prižnica

Strop glavne ladje je bil prvotno raven. V 15. stoletju je dobila zvezdast obok. 

Baročni, zlati oltar je iz leta 1666. Je najstarejši oltar v cerkvi sv. Martina

Romanski kropilnik

Barvita stranska ladja s kipom Pieta

Rebrasti obok s sklepniki in pastelno obarvana rebra

Originalni Marijin kip, ki je bil del votivnega znamenja in je stal pod cerkvijo Karmelske Matere božje v Marija Gradcu. 

Nagrobna plošča Baltazarja Tavčarja, duhovnika in protireformatorja. Rodil se je v Štanjelu, okoli leta 1560. Umrl je v Laškem, 18. novembra 1625, kjer je bil zadnjih osemindvajset let, vse do dvoje smrti, nadžupnik. 

Rimski lev v niši, na zunanji steni kapele sv. Frančiška Ksaverija. Prvotno naj bi bil lev del rimskega nagrobnika.

Grad Tabor nad Laškim. Nekoč sedež gospoščine in sodišče. Danes, po zaslugi pivovarne Laško, prestižno gostišče. 

Hišica v cvetju 💚

Kapelica sv. Janeza Nepomuka ob Savinji, v Laškem

Laško leži ob reki Savinji. Nad njo, na hribu, stoji cerkev sv. Mihaela, z dvema zvonikoma, iz prve polovice 17. stoletja.

Enoladijska cerkev Karmelske Matere božje, stoji na manjšem griču nad sotočjem Savinje in potoka Lahomnica

V Laško se pride po cesti, železnici, mogoče tudi po Savinji 😊

Gotsko cerkev Karmelske Matere božje v Marija Gradcu, so začeli graditi leta 1505. Ima eno ladjo, brez ločenega prezbiterija. Krasijo jo trije baročni oltarji in srednjeveške freske.

Pod beležem, so leta 1927. odkrili srednjeveške freske. Nastale so ob prehodu poznega srednjega veka v renesanso. Obnovili so jih leta 1970. Na steni so freske s prizori iz Marijinega življenja.

Največja ohranjena freska je "Poklon sv. Treh kraljev". Nad njo dve manjši freski "Križanje" in "Snemanje s križa"

Zgodnje renesančne freske iz leta 1526. 

Osrednji del glavnega oltarja s kipom Karmelske Matere božje z Jezusom v naročju. Oltar je iz 17. stoletja. Leta 1768. sta ga prenovila Ferdinand Gallo in Anton Ivšek

Stranski oltar sv. Janeza Krstnika iz leta 1693. Osrednji del prikazuje sv. Janeza Krstnika, ki krščuje Kristusa. Ob straneh sta sv. Ana in sv. Elizabeta.

Stranski oltar Kristusovega trpljenja z orodji mučenja

Potok Lahomnica v naselju Marija Gradec, ki spada v občino Laško.

Dvorec Gradec se v pisnih virih prvič omenja leta 1444, ko so ga Celjski grofje podarili svojemu kanclerju. Leta 1993. je dvorec kupila družina Čater. Obnovili so ga in v njej odprli gostilno, ki obratuje še danes. Vmes pa je dvorec gostil različne ljudi in dejavnosti. Od jurklošterskih kartuzijanov do bolnišnice in lastnika, ki je ob potoku odprl cementarno pa brata, ki sta v dvorcu izdelovala igrala in pohištvo. 

Celje, mesto pod mestom

Vir: 

- gostisce-cater.si

- zupnijalasko.si

- Laški zbornik 2007, Knjižnica Laško

Dvorec Štatenberg in Ješovec

Iz Studenic nas je pot vodila v Makole kjer smo si ogledali dvorec Štatenberg. V prvi polovici 18. stoletja ga je, kot letni dvorec, postavila plemiška družina grofov Attems. Svoje glavno domovanje je imela ta štajerska veja Attemsov, v Gradcu. Dvorec Štatenberg ima štiri trakte, ki obkrožajo notranje dvorišče s parkom in vodnjakom. Nekoč so ga krasili tudi številni umetniški kipi. 

Od nekdanjega notranjega razkošja so ostale stropne freske in poslikave ter številne štukature. Grof Ignac Marija Attems je imel velik smisel za umetnost. Podpiral je umetnike in jih zaposloval na svojih številnih dvorcih. Na takratni Spodnji Štajerski so bili njegovi tudi grad Slovenska Bistrica, Dornava in Brežice. 

V glavni trakt, kjer je bivala družina, vodi dvoramno kamnito stopnišče. Skozi glavni vhod vstopimo naravnost v glavno dvorano. Ta ima na stropu lepo ohranjeno štukaturo, ki obkroža razkošno fresko. Levo in desno so sobane, ki so prav tako polepšane s štukaturo in freskami, krasijo pa jih tudi čudovite lončene peči. Na žalost, ko so bile v uporabi, niso ravno blagodejno vplivale na freske in slike. 😎

V vzhodnem povezovalnem traktu je baročna kapela, ki je umeščena v dve nadstropji. Če bi jo danes videl grof Ignac M. Attems, bi se verjetno zjokal. Ob zadnji obnovi je bila, milo rečeno, zelo nestrokovno obnovljena, vsaj kar se tiče poslikav.

Po ogledu obokane grajske kleti in degustaciji makolskih vin, smo se odpravili v bližnji Ješovec. Naselje v občini Slovenska Bistrica, v katerem od sredine 17. stoletja stoji cerkev sv. Treh kraljev. Gotska zunanjost s šilastimi okni, obdaja baročno notranjost. Cerkev ima banjasto obokano ladjo in prezbiterij z zlatim oltarjem iz leta 1680, ki sodi med največje tovrstne oltarje v Sloveniji. Oltarno sliko, Poklon sv. Treh kraljev, obdaja petnajst baročnih kipov v treh nadstropjih. 

Kulturna in sakralna dediščina Slovenije 💜

Vrtnice v parku dvorca Štatenberg

Osrednji in najvišji krak dvorca z dvoramnim stopniščem je bil namenjen družini grofov Attems. Krasijo ga pilastri in baročni okenski okvirji. 

Vhod v osrednji trakt z delno ohranjenim družinskim grbom, nas pripelje v glavno dvorano

Dvorec Štatenberg sestavljajo štirje kraki, ki obdajajo dvorišče s parkom. Poudarjen osrednji del trakta z atiko. Danes zaprt hodnik je bil prvotno odprt arkadni hodnik. Enako je v vseh treh traktih. 

Razkošna osrednja freska s štukaturo na stropu glavne dvorane. Pravokotna freska je posvečena znanosti in umetnosti.

Pravokotno fresko obdajajo štiri freske v obliki trapeza in so alegorija štirih elementov: zrak ...

... zemlja ...

... voda ...

... ogenj. Sredi freske je Zevs z grbom grofov Attems

Litoželezna peč kakršne so izdelovali v livarni na Dvoru pri Žužemberku

Od opreme, ki je krasila dvorec v času družine Attems, so ostale le čudovite peči v sobah. Verjetno je bilo takratno pohištvo podobno temu, ki danes krasi muzejske sobane dvorca

Barvite in razgibane stropne freske in štukature so ohranjene tudi v stranskih sobanah glavnega trakta. Na njih so prizori iz mitologije. 

Ste za kavico 😊

Nekoliko bolj resno opremljena "lovska" soba

Vrata omarice krasi glava lovskega psa

Muzejska soba s pridihom Benetk 😎

Štukatura na stropu s sadjem in rastlinjem

Stari gramofon

Rokokojska peč pri kateri so se greli že Attemsi 😊

Barvita stropna freska z mitološkim prizorom.

Obokana vinska klet ponuja pokušino makolskih vin. Zanjo skrbi Društvo vinogradnikov Makole, od leta 2001.

V vinski kleti si lahko ogledamo risbo prvotnega gradu Štatenberg. Stal je nekaj kilometrov stran od današnjega dvorca, v kraju Stari Grad v občini Makole.

Dvorec Štatenberg stoji v občini Makole. Zgrajen je bil okoli leta 1740. po načrtih italijanskega arhitekta Camesinija in po naročilu grofov Attems

Park z bajerjem in prostorom za prireditve ob dvorcu Štatenberg

Dvorec Štatenberg stoji na manjši vzpetini. Zaradi konfiguracije hriba, glavni vhod s strani glavnega trakta, ni bilo možno zgraditi. 

Pritlična, triosna hiška z dvokapno streho iz začetka 20. stoletja

Cerkev sv. Treh kraljev v Ješovcu, je današnjo zidano podobo dobila leta 1648. 

Glavni baročni oltar je iz leta 1680. z oltarno sliko Poklon sv. Treh kraljev. Je eden večjih zlatih oltarjev pri nas. Poleg oltarne slike, ga krasi še petnajst baročnih kipov svetnikov.

Banjasto obokan prezbiterij. Osrednja poslikava predstavlja Brezmadežno z angeli. V manjših poljih so štirje evangelisti. Strokovnjaki menijo, da se pod Brezmadežno skriva stara, kvalitetnejša poslikava

Enoladijska cerkev z baročnimi oltarji

Stranski baročni oltar posvečen sv. Rozaliji, je iz prve polovice 18. stoletja

Stranski baročni oltar posvečen Žalostni Materi božji, iz prve polovice 18. stoletja

Stranski baročni oltar


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

Jože Curk, Slovenska Bistrica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 12, 1968