Laško - Nadžupnijska cerkev sv. Martina in Karmelska Mati božja v Marija Gradcu

V Laškem smo obiskali dva čudovita sakralna spomenika. Ogledali smo si nadžupnijsko cerkev sv. Martina. Stoji v starem mestnem jedru, pod graščino Tabor. Slednjo je pivovarna Laško obnovila in v njej odprla prestižno restavracijo. Drugi pa je majhna cerkvica posvečena Karmelski Materi božji v laški krajevni skupnosti Marija Gradec.

Na začetku 13. stoletja naj bi začeli graditi cerkev sv. Martina. Najstarejši del je zvonik in osrednja ladja, zgrajeni v poznoromanskem slogu. Ko so prizidali današnji prezbiterij, je zvonik ostal sredi cerkve. Ob vstopu v cerkev nas v niši, na pročelju kapele, pozdravi kamniti lev. V notranjosti pa prava eksplozija od romanike do gotike in baroka. Cerkev premore kar deset oltarjev. Razkošne freske graškega slikarja Johanna Vogla. Zvezdasto obokano glavno ladjo, poslikano s cvetličnimi motivi, zanimiv romanski kropilnik in še marsikaj zanimivega kar je res vredno ogleda.

V laški krajevni skupnosti Marija Gradec, stoji na manjši vzpetini, nad reko Savinjo, gotska cerkev posvečena Karmelski Materi Božji. Zasnova simpatične cerkvice sega v leto 1505. Današnja podoba pa je iz 17. stoletja. Krasijo jo edinstvene freske, ki so nastajale ob prehodu iz gotike v renesanso, v prvi polovici 16. stoletja. Iz tega obdobja je tudi glavni oltar. 

Ob baročnih kapelicah, ki stojijo pod cerkvijo, so v 18. stoletju uprizorili Kristusov pasijon. Križev pot je potekal vse od laškega trga do cerkve v Marija Gradcu. Dogodek štejejo za prvo gledališko igro v Laškem. 

Za konec potepanja in raziskovanja katedrale sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, muzeja in znamenitosti Celja ter sakralnih spomenikov v Laškem smo si v nekdanjem dvorcu Celjskih grofov v Marija Gradcu privoščili še težko pričakovano večerjo. 😎

Laško, Aškerčev trg. Staro mestno jedro s strnjenim nizom hiš in manjšim parkom z Marijinim stebrom. Marijin kip je nekoč stal pod Karmelsko cerkvijo v Marija Gradcu kot kip za priprošnje. Originalni kip je v stranski ladji cerkve sv. Martina, tale na trgu je kopija.

Cerkev sv. Martina v Laškem so začeli graditi na začetku 13. stoletja. Iz tistega časa je ohranjen zvonik in glavna ladja. Približno v 14. stoletju so cerkvi prizidali stranski ladji. 

Razkošen glavni, renesančni oltar sv. Martina je iz 18. stoletja. Ob sv. Martinu so vsi štirje evangelisti.

Baročne sedilije

Stranska baročna kapela Srca Jezusova sli kapela sv. Križa s poslikavo Johanna Vogla.

Baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija s kupolo. Obe kapeli, ob glavnem oltarju, sta bili dozidani v prvi polovici 18. stoletja. Poslikal ju je Johann Chrysostomus Vogl, slikar iz Gradca

Stranski oltar sv. Florjana

Baročna prižnica

Strop glavne ladje je bil prvotno raven. V 15. stoletju je dobila zvezdast obok. 

Baročni, zlati oltar je iz leta 1666. Je najstarejši oltar v cerkvi sv. Martina

Romanski kropilnik

Barvita stranska ladja s kipom Pieta

Rebrasti obok s sklepniki in pastelno obarvana rebra

Originalni Marijin kip, ki je bil del votivnega znamenja in je stal pod cerkvijo Karmelske Matere božje v Marija Gradcu. 

Nagrobna plošča Baltazarja Tavčarja, duhovnika in protireformatorja. Rodil se je v Štanjelu, okoli leta 1560. Umrl je v Laškem, 18. novembra 1625, kjer je bil zadnjih osemindvajset let, vse do dvoje smrti, nadžupnik. 

Rimski lev v niši, na zunanji steni kapele sv. Frančiška Ksaverija. Prvotno naj bi bil lev del rimskega nagrobnika.

Grad Tabor nad Laškim. Nekoč sedež gospoščine in sodišče. Danes, po zaslugi pivovarne Laško, prestižno gostišče. 

Hišica v cvetju 💚

Kapelica sv. Janeza Nepomuka ob Savinji, v Laškem

Laško leži ob reki Savinji. Nad njo, na hribu, stoji cerkev sv. Mihaela, z dvema zvonikoma, iz prve polovice 17. stoletja.

Enoladijska cerkev Karmelske Matere božje, stoji na manjšem griču nad sotočjem Savinje in potoka Lahomnica

V Laško se pride po cesti, železnici, mogoče tudi po Savinji 😊

Gotsko cerkev Karmelske Matere božje v Marija Gradcu, so začeli graditi leta 1505. Ima eno ladjo, brez ločenega prezbiterija. Krasijo jo trije baročni oltarji in srednjeveške freske.

Pod beležem, so leta 1927. odkrili srednjeveške freske. Nastale so ob prehodu poznega srednjega veka v renesanso. Obnovili so jih leta 1970. Na steni so freske s prizori iz Marijinega življenja.

Največja ohranjena freska je "Poklon sv. Treh kraljev". Nad njo dve manjši freski "Križanje" in "Snemanje s križa"

Zgodnje renesančne freske iz leta 1526. 

Osrednji del glavnega oltarja s kipom Karmelske Matere božje z Jezusom v naročju. Oltar je iz 17. stoletja. Leta 1768. sta ga prenovila Ferdinand Gallo in Anton Ivšek

Stranski oltar sv. Janeza Krstnika iz leta 1693. Osrednji del prikazuje sv. Janeza Krstnika, ki krščuje Kristusa. Ob straneh sta sv. Ana in sv. Elizabeta.

Stranski oltar Kristusovega trpljenja z orodji mučenja

Potok Lahomnica v naselju Marija Gradec, ki spada v občino Laško.

Dvorec Gradec se v pisnih virih prvič omenja leta 1444, ko so ga Celjski grofje podarili svojemu kanclerju. Leta 1993. je dvorec kupila družina Čater. Obnovili so ga in v njej odprli gostilno, ki obratuje še danes. Vmes pa je dvorec gostil različne ljudi in dejavnosti. Od jurklošterskih kartuzijanov do bolnišnice in lastnika, ki je ob potoku odprl cementarno pa brata, ki sta v dvorcu izdelovala igrala in pohištvo. 

Celje, mesto pod mestom

Vir: 

- gostisce-cater.si

- zupnijalasko.si

- Laški zbornik 2007, Knjižnica Laško

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Gotska cerkev sv. Danijela stoji v starem mestnem jedru Celja, na Slomškovem trgu in v bližini reke Savinje. Okoli leta 1306. je bila to triladijska cerkev z ravnim lesenim stropom. Konec 14. stoletja so leseni strop odstranili in cerkev križno rebrasto obokali. Kamnite oboke z nekaj ohranjenih srednjeveških fresk, lahko občudujemo tudi danes. Pri prenovi cerkve so bili veliki donatorji Celjski grofje, zato lahko na sklepniku vidimo tudi njihov grb s tremi zvezdami.

Na začetku 15. stoletja dobi cerkev sv. Danijela najlepšo gotsko kapelo daleč naokoli. Tudi pri tem so izdatno pomagali Celjski grofje. Danes je kapela posvečena Žalostni Materi božji, prvotno pa Svetim Trem kraljem. Ko vstopiš vanjo ostaneš brez besed in skoraj pozabiš na dihanje 😊

Meni najlepše so gotske kamnite sedilije z umetelno izklesanim baldahinom, ki bi ga po vzorcu lahko primerjali z idrijsko čipko, izdelava pa je že druga zgodba. Na nasprotni strani je podobna umetnina, vendar ima ta na spodnjem delu omarice. Na vsaki strani kapele so nekakšne molilnice s po dvema manjšima odprtinama v katerih so doprsni baročni kipi z relikvijami. Na steni so nanizane kamnite konzole, na njih stojijo baročni kipi apostolov, nad njimi pa zopet gotski kamniti baldahini. Konzole so svojevrstna umetnina, prav vsaka je drugačna in upodabljajo različna mitološka bitja. Vse to in še več obkroža kip Pieta, Žalostne Matere božje.

Cerkev sv. Danijela je skozi stoletja doživela velike prenove, glede na sakralno "modo" je bila sprva gotska pa baročna, nato nastopi nova gotika in zopet prenova. Vmes je doživela požar in bombardiranje leta 1945. Cerkev, predvsem pa ljudje se niso dali. Vedno znova so jo obnavljali. Celovito obnovo je cerkev doživela med leti 1963. do 1969. V tem obdobju je cerkev dobila vitraje na oknih, ki so delo duhovnika in slikarja Staneta Kregarja. Zadnja pridobitev pa je reliefni Križev pot, ki ga je leta 1972. ustvaril kipar France Gorše.

Za konec enodnevnega izleta smo obiskali še Celjski grad.

Nagrobnik Severin Freinwitbein, z grbom in napisom, iz 17. stoletja in omarice za shranjevanje relikvij s čudovitim, skoraj filigransko, obdelanim kamnitim okrasjem.

Sedilije v kapeli Žalostne Matere božje so nastale okoli leta 1400.

Oltar z gotskim kipom Pieta, v kapeli Celjskih grofov oziroma kapeli Žalostne Matere Božje

Križno rebrasti obok v kapeli so poslikali s freskami okoli leta 1413. 

Baročni nagrobni ščit barona Georga Karla pl. Reisiga

Razkošni gotski baldahini, kipi svetnikov in čudovite konzole na katerih stojijo pa seveda stare razkošne nagrobne plošče. Desna konzola predstavlja žensko s konjskim telesom

Okoli kapele so nameščene čudovite gotske kamnite konzole. Na njih so kipi apostolov iz 17. stoletja, nad njimi pa umetelno izklesani kamniti gotski baldahini.

Razkošna nagrobna plošča z grbom opata Bernarda od Maurisperga iz 17. stoletja.

Nagrobnik vzidan v notranjost kapele Žalostne Matere božje je iz leta 1597. 

Nagrobna plošča Sigismunda Gaisruka iz leta 1704. Pod grbom je napis v nemški gotici. 

V veliki odprtini je kamnita klop in molilni pult, v dveh manjših odprtinah pa so doprsni baročni kipi svetnikov. V njih so relikvije. Enako je na nasprotni steni kapele Žalostne Matere božje. 

Ročno kovana vrata, ki vodijo v kapelo Žalostne Matere božje, so delo opata Bernarda Mavrišiča, iz leta 1658

Del poslikanega oboka gotskega prezbiterija je iz konca 14. stoletja. Na srednjem sklepniku je grb Celjskih grofov. 

Veliki oltar v cerkvi sv. Danijela in visoka gotska okna z vitraji slovenskega slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže pri Dravljah - 1973. Ljubljana), ki so nastali leta 1963. Tabernakeljski glavni oltar je izdelan iz večbarvnega marmorja, kipi pa iz belega marmorja. Ob tabernaklju stojita sv. Jožef in sv. Andrej s svojim križem. Ob straneh stojita dva škofa, sv. Miklavž in sv. Maksimilijan. Oltarno mizo podpirata marmorna putta. Oltar je iz leta 1743.

Srednjeveška freska, Poklon Svetih Treh kraljev, v prezbiteriju

Poslikan steber

Poslikan obok krstne kapele iz leta 1622. V medaljonih so podobe apostolov.

Gotska krstilnica

Srednjeveška freska

Baročna prižnica je iz leta 1851. Je delo graških mojstrov.

Visoka gotska okna je z vitraji opremil slikar Stane Kregar

Reliefni Križev pot je ustvaril kipar France Gorše, leta 1972.

Renesančna nagrobna plošča viteza Sigmunda Schrotta iz 16. stoletja

Nagrobnik Hermana IV., ki je bil nezakonski sin Celjskega grofa Hermana II. 

Orgle

Marmorni steber s pozlačenim kapitelom. Na stebru stoji pozlačen lesen kip Marije s krono in žezlom ter Jezuščkom iz prve polovice 18. stoletja.

Gotska triladijska cerkev sv. Danijela stoji v starem mestnem jedru Celja, na Slomškovem trgu. 

Nagrobnik grofov Karla in Ludovika Grosa iz 18. stoletja. Obsežen zapis na nagrobni plošči pravi, da sta bila rojena v Torinu (Turin), v plemiški družini. V cesarski vojski sta dosegla čin maršala. Kasneje sta se ustalila v Celju. Ludovik se je leta 1753. oženil in dobil štiri otroke. Leta 1758. je umrl, star 60 let. Za otroke je naprej skrbel njegov brat. Ta se ni nikoli poročil, umrl pa je leta 1778. v starosti 88 let. Večino svojega življenja sta brata preživela v vojaški službi. 
Cela življenjska zgodba napisana na kosu kamna 😎 Plošča s kipcem sv. Roka je samostojna in ne spada h nagrobniku. Tu je bil nekoč stranski vhod v cerkev sv. Danijela. Na spominski plošči piše, da je vrata izdelal Gerorg Lenz, kamnosek iz Celja, leta 1673.

Monumentalni kip škofa Antona Martina Slomška z dečkom, ki ga posluša, je leta 1937. zasnovala kiparka Karla Bulovec Mrak (1895. Bled - 1957. Golnik). Od leta 1996. stoji v bližini cerkve sv. Danijela. 

Stari nagrobniki vzidani na cerkev sv. Danijela. Prvi z leve je nagrobnik družine Cupitana iz leta 1584. 

Staro mestno jedro Celja

Del srednjeveškega obzidja

Na dvorišču Celjskega gradu lahko igramo šah, če ni vse zasneženo seveda 😊

Celjski grofje, ki so bivali na gradu, so bili veliki donatorji cerkve sv. Danijela.

Nad Celjski grad se je spustila noč


Enodnevni izlet na Štajersko:

Dvorec Novo Celje

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Vir: voden ogled
Ivan Stopar: Opatijska cerkev v Celju, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 44, Založba Obzorja Maribor, 1973
Urh Ferlež: Vzidane plošče na zgradbah v starem mestnem jedru Celja, Mestna občina Celje, 2012