Prikaz objav z oznako trg 1. maja. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako trg 1. maja. Pokaži vse objave

ponedeljek, 24. oktober 2016

Piran, znamenitosti in zanimivosti 6

Tokrat je na vrsti Tartinijevo gledališče, ki že od 27. marca 1910. ko je bila slavnostna otvoritev, stoji na današnjem Kidričevem nabrežju. Če sem še bolj natančna me je tokrat zanimala poslikava stropa v gledališki dvorani. Poslikal ga je italijanski slikar Napoleone Cozzi. Na stropu so štiri poslikave, ki se na sredini stikajo s peto, pravokotno poslikavo. Stranska polja krasijo muze, grške boginje in varuhinje znanosti in umetnosti z atributi na prestolih, ki jih spremljajo angeli. V tistem času je bilo v naprej določeno kakšna poslikava sodi v gledališko zgradbo. Tako umetnik ni imel prav veliko svobode pri kreativnosti. V Tartinijevem gledališču si je slikar dal duška v osrednjem petem polju in na trakovih, ki se zaključijo z liro. Ta polja, obrobljena s štukaturo, so polna secesijskega okrasja, kot so venci, trakovi, listje, drevesne krošnje, medaljoni ...
Napoleone Cozzi se je rodil v Trstu, 5. februarja 1867, umrl pa v Monzi, 23. decembra 1916. Bil je slikar in notranji opremljevalec, ukvarjal pa se je tudi s planinstvom. (wikipedia)

Slovenija, J.Primorska
Sliko, ki visi na steni stopnišča, je naslikala slikarka Fulvia Zudič. Na podoben način je ovekovečila še nekaj arhitekturno znamenitih piranskih palač, tudi Benečanko.
Slovenija, J.Primorska
Polkrožna slika v preddverju Tartinijevega gledališča, je bila dodana kasneje. Sprva je bilo nad vhodom v dvorano samo steklo, tako kot je na pročelju gledališča
Slovenija, J.Primorska
Poslikava nad odrom, prikazuje gledališko muzo Talijo z masko v roki. Ob njej je Erato, muza lirskega pesništva. Nad odrom je tudi pas štukature z napisom Tartini
Slovenija, J.Primorska
Na poslikavi nasproti odra je upodobljena Euterpa, muza glasbe in poezije. Njena značilnost je dvojna flavta.
Slovenija, J.Primorska
Na levi strani stropne poslikave so na prestolu tri muze. Na sredini je Terpsihora, muza plesa in zborovskega petja. V rokah ima tamburin. V rumeni obleki z nebeško žogo je Uranija, zaščitnica zvezdoslovja. Muza v modri obleki nima napisa pa tudi prepoznavnega atributa ne
Slovenija, J.Primorska
Štiri stranska poslikana polja, obdajajo osrednje polje, ki sta ga arhitekt in slikar združila s prezračevalnikom
Slovenija, J.Primorska
Ohranjene lože naj bi bile namenjene višjemu sloju. Ker je bila vidljivost na oder nekoliko slabša pa niso bile ravno oblegane.
Slovenija, J.Primorska
V četrtem polju, na sredini stoji Melpomena, muza tragedije in tragičnega pesništva. Ob njej je Klio, muza zgodovine in na drugi strani, verjetno Kaliopa, predstavnica filozofije in govorništva ter epskega pesništva.
Slovenija, J.Primorska
Pogled, mimo piranskih dimnikov, vse do Rozmanove ulice
Slovenija, J.Primorska
Značilnost piranskih starih hiš, so tudi terase na strehah in razgledi 
Slovenija, J.Primorska
Optimisti na jadranju
Slovenija, J.Primorska
Pitnik na Prvomajskem trgu. Tudi mačke ga imajo rade :) 
Slovenija, J.Primorska
Zapuščena trgovina na Prvomajskem trgu. Tu je bila nekoč znamenita piranska lekarna Fonda 
Slovenija, J.Primorska
Spominska plošča na pročelju hiše, Vidalijeva ulica 2.
Slovenija, J.Primorska
Baročna veža s kamnitim stopniščem
Slovenija, J.Primorska
Motiv treh delfinov, na oknu hiše ob Dolfinovih vratih. Na Dolfinovih vratih je kamniti grb s tremi delfini. To je grb piranskega župana Dolfina. 
Slovenija, J.Primorska
Pravokotni, kamniti portal
Slovenija, J.Primorska

Slovenija, J.Primorska


Slovenija, J.Primorska
Hiša na Vidalijevi ulici 11, je rojstna hiša slikarja, Cesare Dell'Acqua. Rodil se je leta 1821. Živel nekaj časa v Kopru in Trstu. Po študiju v Benetkah je nekaj časa živel na Dunaju, Munchnu in Parizu. Od leta 1848. pa do svoje smrti leta 1905. je živel in ustvarjal v Bruslju. Poročil se je z Belgijko, s katero sta imela dve hčerki. (zloženka Cesare Dell'Acqua - Občina Piran in Italijanska skupnost v Piranu)
pasma
Piranska Kuba, pasma nemški boksar, na Tartinijevem trgu


Sorodno:

Piran


Vir: Brigita Jenko, Arhitektura Tartinijevega gledališča v Piranu, Annales 2/92, stran 199-216

nedelja, 2. oktober 2016

Z Društvom Anbot po Piranskih Trgih

Ob Dnevih evropske kulturne dediščine, nas je Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana, v soboto 1. oktobra 2016, popeljalo na pravo etnološko dogodivščino po piranskih trgih. Voden sprehod po trgih so poimenovali, Se dobimo na "pjaci". Mimogrede, anbot pomeni nekoč.
Pot smo začeli na Turšičevem trgu, ob najstarejših vratih srednjeveškega obzidja, to so Miljska vrata. Ustavili smo se na Prvomajskem trgu, kjer je bila nekoč znamenita lekarna Fonda, na Židovskem trgu smo srečali svetovno znano Ano Monaro, na Zelenjavnem trgu smo barantali za ribe, ampak mene je zamotila Stela in sem ta del zamudila. Na Tartinijevem trgu smo spoznali piranske veljake, spoznali smo se tudi z merami, ki so jih nekoč uporabljali. Pot smo zaključili na starem Rokovem trgu, danes je to Trg bratstva, kjer so anbotovci postavili pravo tržnico z branjevkami iz piranskega zaledja in mestnimi nakupovalkami. Njihovo glasno nakupovanje, barantanje, opravljanje pa še kaj bi se našlo, so nas dodobra nasmejali.
Na vsakem od naštetih trgov je Društvo Anbot pripravilo kratko igro s prizori iz preteklosti, ki so se tu dogajali. Prav vsi so odlično odigrali svoje vloge. Mislim, da bi lahko odigrali tudi kakšno gledališko predstavo na to temo. Bravo, Anbot

Slovenija, J.Primorska
Skozi Miljska vrata stopimo na Turšičev trg. Tu je bival gastald, to je stalni predstavnik oglejskega patriarha. Na prekladi je vrsta srednjeveških grbov.
Slovenija, J.Primorska
Nekdanje bivališče gastalda in preklada s srednjeveškimi grbi
Slovenija, J.Primorska
Na Turšičevem trgu nas je klicar seznanil s Piranskim statutom iz leta 1307. Kar nekaj zanimivih členov smo slišali, marsikateri bi bil uporaben in dobrodošel tudi danes. Naprimer tisti, da so bili veljaki izvoljeni za eno leto, po enem letu pa so pregledali ali so se na svojem položaju tudi osebno okoristili. Za vse prekrške je statut določal kar krute kazni. 
Slovenija, J.Primorska
Prvomajski trg, nekoč Stari trg, je bil zbiralnik za vodo. Cevi so napeljali od hišnih žlebov do vodnjakov in tako zbirali deževnico. Za lepši videz so cevi držali mali kamniti angeli. Društvo Anbot nam je uprizoril, kako so Pirančanke morale za vodo plačevati, kako so na trgu tudi prale, se pogovarjale pa tudi skregale, če je bilo potrebno :) 
Slovenija, J.Primorska
Voziček z naravno medicino
Slovenija, J.Primorska
V hiši na današnjem Trgu 1. maja 2, je bila nekoč znana lekarna družine Fonda.


Slovenija, J.Primorska
Baročna palača na Trgu 1.maja
Slovenija, J.Primorska
Na Židovskem trgu smo, pred njeno hišo, srečali svetovno znano svetlečo Pirančanko Ano Monaro, ki nam je povedala svojo zgodbo. Ana se je rodila v Kopru. Poročila se je s piranskim ribičem in se preselila v Piran. Leta 1934. je zbolela za hudo astmo in pristala v bolnišnici. Bolnice, ki so bile z njo v sobi so opazile, da Anino telo ponoči oddaja modro bel sij in se močno prestrašile. Pojav so začeli spremljati različni strokovnjaki in Ana se je znašla v več svetovno znanih časopisih. Ko je ozdravela, je tudi sij izginil. Skrivnost svetleče Pirančanke ni bila nikoli razkrita :)
Slovenija, J.Primorska
Detajl kamnitega portala na Židovskem trgu v Piranu
Piran, J.Primorska
Dvonadstropna hiša na vogalu Zelenjavnega trga in Levstikove ulice z baročnim balkonom v osrednji osi in zanimivo frčado
živali
Simpatična terierka Stela
živali, pes
Stela se je odpeljala s svojim skuterjem
Slovenija, J.Primorska
Piranski mestni veljaki pred mestno hišo
Slovenija, J.Primorska
Spoznali smo nekaj mer, ki so jih uporabljali pred iznajdbo metra. Velika palica je merila 2 m in 31 cm, uporabljali so jo za izmero zemljišč ... Vse te mere pa so izdolbene in označene na pravokotnem kamnu, ki je obenem še stojalo za drog za zastavo 
Slovenija, J.Primorska
Društvo Anbot je na Trgu bratstva postavilo pravo tržnico in vzdušje, ki ga na današnji tržnici več ni
Piran, J.Primorska

Slovenija, J.Primorska
Hiša na Trgu bratstva, nekdaj Rokov trg, kot mu domačini pravijo še danes
Slovenija, J.Primorska
Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana


Piran, znamenitosti in zanimivosti

sreda, 24. september 2014

S fotoaparatom po Piranu

Foto sprehod po starem mestnem jedru Pirana, kjer nikoli ne zmanjka zanimivih motivov.

Nekaj beneško gotskega je pa še ostalo na teh oknih

Baročna, kamnita plošča z grbom nad vrati palače Apollonio. Govori o obnovi palače leta 1693.

Detajl lesenih vrat piranske hiše

Enoladijska cerkev sv. Marije Zdravja na piranski Punti. Trenutno v njej gostuje 3,7 m dolg bronasti kip Križani, kipar Jakov Brdar.

Zvonik cerkve sv. Frančiška, ki stoji ob minoritskem samostanu

Delček svetilničarjevega stanovanja na piranskem svetilniku. Zapuščeno znamenitost je tokrat oživilo piransko društvo Morigenos, ki je pripravilo razstavo fotografij z delfini

Okno svetilničarjevega stanovanja na Punti.

Neogotski zvonik cerkve Marije Zdravja

Labradorec Šon in maltežanka Bella, z visokega opazujeta dogajanje na morju


Petjambornica Royal Clipper zasidrana pred Piranom.

Del ohranjenega mozaika na prenovljeni piranski hiši

Piran, paša za oči in balzam za dušo

Trg 1. maja, grajen v baročnem slogu. Angelček na stebru je v roki držal odtočno cev, ki je bila speljana od strehe bližnje hiše do vodnjaka na trgu. Tako so zbirali deževnico.

Čudovit kamniti balkon z biforo

Mladič galeba uživa na soncu




Povezano: Piran, srednjeveško mestno obzidje

Po Piranu gor in dol