Prikaz objav z oznako Tartinijevo gledališče. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Tartinijevo gledališče. Pokaži vse objave

ponedeljek, 24. oktober 2016

Piran, znamenitosti in zanimivosti 6

Tokrat je na vrsti Tartinijevo gledališče, ki že od 27. marca 1910. ko je bila slavnostna otvoritev, stoji na današnjem Kidričevem nabrežju. Če sem še bolj natančna me je tokrat zanimala poslikava stropa v gledališki dvorani. Poslikal ga je italijanski slikar Napoleone Cozzi. Na stropu so štiri poslikave, ki se na sredini stikajo s peto, pravokotno poslikavo. Stranska polja krasijo muze, grške boginje in varuhinje znanosti in umetnosti z atributi na prestolih, ki jih spremljajo angeli. V tistem času je bilo v naprej določeno kakšna poslikava sodi v gledališko zgradbo. Tako umetnik ni imel prav veliko svobode pri kreativnosti. V Tartinijevem gledališču si je slikar dal duška v osrednjem petem polju in na trakovih, ki se zaključijo z liro. Ta polja, obrobljena s štukaturo, so polna secesijskega okrasja, kot so venci, trakovi, listje, drevesne krošnje, medaljoni ...
Napoleone Cozzi se je rodil v Trstu, 5. februarja 1867, umrl pa v Monzi, 23. decembra 1916. Bil je slikar in notranji opremljevalec, ukvarjal pa se je tudi s planinstvom. (wikipedia)

Slovenija, J.Primorska
Sliko, ki visi na steni stopnišča, je naslikala slikarka Fulvia Zudič. Na podoben način je ovekovečila še nekaj arhitekturno znamenitih piranskih palač, tudi Benečanko.
Slovenija, J.Primorska
Polkrožna slika v preddverju Tartinijevega gledališča, je bila dodana kasneje. Sprva je bilo nad vhodom v dvorano samo steklo, tako kot je na pročelju gledališča
Slovenija, J.Primorska
Poslikava nad odrom, prikazuje gledališko muzo Talijo z masko v roki. Ob njej je Erato, muza lirskega pesništva. Nad odrom je tudi pas štukature z napisom Tartini
Slovenija, J.Primorska
Na poslikavi nasproti odra je upodobljena Euterpa, muza glasbe in poezije. Njena značilnost je dvojna flavta.
Slovenija, J.Primorska
Na levi strani stropne poslikave so na prestolu tri muze. Na sredini je Terpsihora, muza plesa in zborovskega petja. V rokah ima tamburin. V rumeni obleki z nebeško žogo je Uranija, zaščitnica zvezdoslovja. Muza v modri obleki nima napisa pa tudi prepoznavnega atributa ne
Slovenija, J.Primorska
Štiri stranska poslikana polja, obdajajo osrednje polje, ki sta ga arhitekt in slikar združila s prezračevalnikom
Slovenija, J.Primorska
Ohranjene lože naj bi bile namenjene višjemu sloju. Ker je bila vidljivost na oder nekoliko slabša pa niso bile ravno oblegane.
Slovenija, J.Primorska
V četrtem polju, na sredini stoji Melpomena, muza tragedije in tragičnega pesništva. Ob njej je Klio, muza zgodovine in na drugi strani, verjetno Kaliopa, predstavnica filozofije in govorništva ter epskega pesništva.
Slovenija, J.Primorska
Pogled, mimo piranskih dimnikov, vse do Rozmanove ulice
Slovenija, J.Primorska
Značilnost piranskih starih hiš, so tudi terase na strehah in razgledi 
Slovenija, J.Primorska
Optimisti na jadranju
Slovenija, J.Primorska
Pitnik na Prvomajskem trgu. Tudi mačke ga imajo rade :) 
Slovenija, J.Primorska
Zapuščena trgovina na Prvomajskem trgu. Tu je bila nekoč znamenita piranska lekarna Fonda 
Slovenija, J.Primorska
Spominska plošča na pročelju hiše, Vidalijeva ulica 2.
Slovenija, J.Primorska
Baročna veža s kamnitim stopniščem
Slovenija, J.Primorska
Motiv treh delfinov, na oknu hiše ob Dolfinovih vratih. Na Dolfinovih vratih je kamniti grb s tremi delfini. To je grb piranskega župana Dolfina. 
Slovenija, J.Primorska
Pravokotni, kamniti portal
Slovenija, J.Primorska

Slovenija, J.Primorska


Slovenija, J.Primorska
Hiša na Vidalijevi ulici 11, je rojstna hiša slikarja, Cesare Dell'Acqua. Rodil se je leta 1821. Živel nekaj časa v Kopru in Trstu. Po študiju v Benetkah je nekaj časa živel na Dunaju, Munchnu in Parizu. Od leta 1848. pa do svoje smrti leta 1905. je živel in ustvarjal v Bruslju. Poročil se je z Belgijko, s katero sta imela dve hčerki. (zloženka Cesare Dell'Acqua - Občina Piran in Italijanska skupnost v Piranu)
pasma
Piranska Kuba, pasma nemški boksar, na Tartinijevem trgu


Sorodno:

Piran


Vir: Brigita Jenko, Arhitektura Tartinijevega gledališča v Piranu, Annales 2/92, stran 199-216