Ob
Dnevih evropske kulturne dediščine, nas je
Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana, v soboto 1. oktobra 2016, popeljalo na pravo etnološko dogodivščino po piranskih trgih. Voden sprehod po trgih so poimenovali,
Se dobimo na "pjaci". Mimogrede, anbot pomeni nekoč.
Pot smo začeli na
Turšičevem trgu, ob najstarejših vratih
srednjeveškega obzidja, to so Miljska vrata. Ustavili smo se na
Prvomajskem trgu, kjer je bila nekoč znamenita lekarna Fonda, na
Židovskem trgu smo srečali svetovno znano Ano Monaro, na
Zelenjavnem trgu smo barantali za ribe, ampak mene je zamotila Stela in sem ta del zamudila. Na
Tartinijevem trgu smo spoznali piranske veljake, spoznali smo se tudi z merami, ki so jih nekoč uporabljali. Pot smo zaključili na starem
Rokovem trgu, danes je to Trg bratstva, kjer so anbotovci postavili pravo tržnico z branjevkami iz piranskega zaledja in mestnimi nakupovalkami. Njihovo glasno nakupovanje, barantanje, opravljanje pa še kaj bi se našlo, so nas dodobra nasmejali.
Na vsakem od naštetih trgov je
Društvo Anbot pripravilo kratko igro s prizori iz preteklosti, ki so se tu dogajali. Prav vsi so odlično odigrali svoje vloge. Mislim, da bi lahko odigrali tudi kakšno gledališko predstavo na to temo. Bravo, Anbot
 |
| Skozi Miljska vrata stopimo na Turšičev trg. Tu je bival gastald, to je stalni predstavnik oglejskega patriarha. Na prekladi je vrsta srednjeveških grbov. |
 |
| Nekdanje bivališče gastalda in preklada s srednjeveškimi grbi |
 |
| Na Turšičevem trgu nas je klicar seznanil s Piranskim statutom iz leta 1307. Kar nekaj zanimivih členov smo slišali, marsikateri bi bil uporaben in dobrodošel tudi danes. Naprimer tisti, da so bili veljaki izvoljeni za eno leto, po enem letu pa so pregledali ali so se na svojem položaju tudi osebno okoristili. Za vse prekrške je statut določal kar krute kazni. |
 |
| Prvomajski trg, nekoč Stari trg, je bil zbiralnik za vodo. Cevi so napeljali od hišnih žlebov do vodnjakov in tako zbirali deževnico. Za lepši videz so cevi držali mali kamniti angeli. Društvo Anbot nam je uprizoril, kako so Pirančanke morale za vodo plačevati, kako so na trgu tudi prale, se pogovarjale pa tudi skregale, če je bilo potrebno :) |
 |
| Voziček z naravno medicino |
 |
| V hiši na današnjem Trgu 1. maja 2, je bila nekoč znana lekarna družine Fonda. |
 |
| Baročna palača na Trgu 1.maja |
 |
| Na Židovskem trgu smo, pred njeno hišo, srečali svetovno znano svetlečo Pirančanko Ano Monaro, ki nam je povedala svojo zgodbo. Ana se je rodila v Kopru. Poročila se je s piranskim ribičem in se preselila v Piran. Leta 1934. je zbolela za hudo astmo in pristala v bolnišnici. Bolnice, ki so bile z njo v sobi so opazile, da Anino telo ponoči oddaja modro bel sij in se močno prestrašile. Pojav so začeli spremljati različni strokovnjaki in Ana se je znašla v več svetovno znanih časopisih. Ko je ozdravela, je tudi sij izginil. Skrivnost svetleče Pirančanke ni bila nikoli razkrita :) |
 |
| Detajl kamnitega portala na Židovskem trgu v Piranu |
 |
| Dvonadstropna hiša na vogalu Zelenjavnega trga in Levstikove ulice z baročnim balkonom v osrednji osi in zanimivo frčado |
 |
| Simpatična terierka Stela |
 |
| Stela se je odpeljala s svojim skuterjem |
 |
| Piranski mestni veljaki pred mestno hišo |
 |
| Spoznali smo nekaj mer, ki so jih uporabljali pred iznajdbo metra. Velika palica je merila 2 m in 31 cm, uporabljali so jo za izmero zemljišč ... Vse te mere pa so izdolbene in označene na pravokotnem kamnu, ki je obenem še stojalo za drog za zastavo |
 |
| Društvo Anbot je na Trgu bratstva postavilo pravo tržnico in vzdušje, ki ga na današnji tržnici več ni |
 |
| Hiša na Trgu bratstva, nekdaj Rokov trg, kot mu domačini pravijo še danes |
