Na koncu ozke in slikovite doline Janeza Krstnika, je proti koncu 12. stoletja začela nastajati
Žička kartuzija. Ime je dobila po bližnjem kraju Žiče pri
Slovenskih Konjicah na Štajerskem. Kartuzijanski red izhaja iz Francije in Žička kartuzija je bila prva, ki je nastala izven matične države. Nekaj časa je bil tu tudi sedež glavnega priorja.
Žička kartuzija je bila sestavljena iz zgornje in spodnje kartuzije. Spodnja se je nahajala v Špitaliču. Tu so živeli in delali laični bratje. Ukvarjali so se z oskrbo menihov, imeli so tudi bolnišnico, hospital, po kateri je kraj dobil ime. V zgornjem samostanu je v miru in samoti živelo in delalo dvanajst menihov s priorjem. Podobno kot Jezus in dvanajst apostolov.
Približno dva kilometra stran, da hrup ne bi motil menihov, je nastal zgornji samostan, od katerega se je nekaj ohranilo do danes. V središču je bila mogočna redovna cerkev sv. Janeza Krstnika. Ob severno steno so bile prislonjene: knjižnica v kateri so hranili okoli dva tisoč knjig, ki so bile ročno pisane na pergament. Poleg knjižnice je stala kapiteljska dvorana z manjšim oltarjem, ki je viden še danes, kuhinja in skupna jedilnica, ki so jo uporabljali ob nedeljah in večjih praznikih. Kartuzijanski menihi so bili na pol puščavniški red. Njihova glavna naloga je bila biti v miru in samoti svoje celice. Ob obzidju je imel vsak od njih svojo hišico s pogledom na vrt, ki ga je vsak sam obdeloval. Ker je bil ob kartuziji potok, je imela vsaka hiška napeljano tudi vodo. Tu so menihi v samoti in tišini živeli in delali. Enkrat na teden so se srečevali v kapiteljski dvorani, v cerkvi ali pa na sprehodu po okoliških gozdnih poteh.
Tako je bilo vse do 15. stoletja, ko so Turki zašli tudi v to samotno in odmaknjeno dolino. Skoraj popolnoma so uničili spodnji samostan, preživela je samo gotska cerkev, delno pa tudi zgornjega. Zaradi turških vpadov, so zgornjo
Žičko kartuzijo dodatno utrdili, samostanski bratje pa so se tudi preselili vanjo.
Žička kartuzija je delovala do leta 1782, ko je cesar Jožef II. z dekretom ukinil tudi ta samostan. Odtlej je sameval in propadal. Marsikateri kamen od tu je šel za gradnjo stanovanjskih hiš v okolici in vse do
Slovenskih Konjic. V novi Sloveniji je Žička kartuzija znova oživela. Menihov tu ni več. Čedalje bolj jo oblegajo domači in tuji turisti. V južnem traktu je stalna razstava o zgodovini kartuzije. Na koncu arkadnega hodnika je lončarska delavnica, v nekdanjem obrambnem stolpu pa Zeliščna lekarna. Na koncu se odpravimo še v najstarejšo gostilno Gastuž, na odlično kavo ali kaj drugega, saj imajo pestro ponudbo jedi in slaščic.
 |
| Žička kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja. Zgradili so jo v ozki dolini, na levem bregu Žičnice. V stolpu na skrajni levi strani je bila kapela z zunanjim vhodom v katero so lahko vstopale tudi ženske. V kartuzijo niso smele. Stolp na desni, ob današnjem vhodu, so imenovali Ribji stolp, ker so v njegovih kletnih prostorih shranjevali ribe |
 |
| Gastuž, najstarejša gostilna. Postavili so jo v 15. stoletju |
 |
| Gastuž v objemu narave, z veliko leseno teraso, vabi na kavo in odlične sladice, da o blaženem miru niti ne govorim 😊 |
 |
| Ohranjen del srednjeveške poslikave na stranski fasadi Gastuža |
 |
| Danes glavni vhod v Žičko kartuzijo, nekoč pa je bil tu manjši prehod, ki je vodil na zeliščni vrt |
 |
| Obnovljeni južni trakt Žičke kartuzije. V njem so razstavni prostori in Otakarjeva peninska klet. V obokanih kletnih prostorih zorijo konjiške penine. |
 |
| Južni trakt Žičke kartuzije |
 |
| V ravninskem delu Žičke kartuzije je stala mogočna gotska, redovna cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je redovni zavetnik in patron Žičke kartuzije, |
 |
| Ob severni steni redovne cerkve sv. Janeza Krstnika je bila bogato založena knjižnica. V njej je bilo okoli dva tisoč knjig iz različnih ved. Bile so pisane na pergamentu, tiskanih pa ni bilo. Tako so, ob obisku Žičke kartuzije, zapisali oglejski vizitatorji. |
 |
| Visoki gotski, šilasti okni s krogovičjem |
 |
| Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila enoladijska. Ob prezbiteriju je bil prostor za redovne menihe, ob glavnem vhodu pa je bil s pregrado ločen del za redovne brate. |
 |
| Romansko, polkrožno okno v severni steni redovne cerkve |
 |
| Glavni vhod v redovno cerkev sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji |
 |
| Detajl Otakarjeve kapele ob prezbiteriju |
 |
Manjše, šilasto, gotsko okno v Otakarjevi kapeli
|
 |
| Štajerski mejni grof Otakar III je bil ustanovitelj Žičke kartuzije. V tej kapeli je bil, skupaj z ženo in sinom, tudi pokopan. Danes je grob prazen. |
 |
| Poleg glavnega vhoda je imela cerkev sv. Janeza Krstnika, na severni strani še dva stranska vhoda. Eden je bil povezan z malim križnim hodnikom. Tu so v cerkev vstopali očetje menihi, Svoj prostor so imeli ob prezbiteriju. Drugi vhod je bil namenjen redovnim bratom, ki so imeli s posebno pregrado, od menihov, ločen prostor |
 |
| Stranski vhod v cerkev, ki je bil povezan z malim križnim hodnikom |
 |
| Nadstropni trakt z oboki v pritličju je nastal na začetku 15. stoletja in se je v celoti ohranil. |
 |
| Gotski sklepnik, ki je krasil cerkveni obok, je danes na pročelju arkadnega trakta. Na njem je upodobljen vol, ki je simbol evangelista Luke. |
 |
| Prostor kjer je bila skupna jedilnica in kuhinja. Ohranila se je romanska odprtina in lina skozi katero so iz kuhinje podajali hrano v jedilnico. Kuharji vanjo niso smeli. Menihi so jo uporabljali samo ob nedeljah in ob večjih praznikih. Ostale dni je vsak sam živel in do 13. stoletja si je tudi vsak sam pripravljal hrano v svoji hiški z vrtom. Kartuzijani so bili na pol puščavniki. |
 |
| Gospodarsko poslopje z arkadnim dvoriščem, ki je bil nekoč del velikega križnega hodnika. |
 |
| Veliki arkadni hodnik |
 |
| Najmogočnejši okrogli obrambni stolp, s skrilasto strmo streho, je postavljen visoko na pobočje hriba. Večina obrambnega zidu in stolpov, ki jih vidimo danes, so iz 15. in 16. stoletja, nastali zaradi turških vpadov. |
 |
| Dobro ohranjena gotska pokopališka kapela z letnico 1469. |
 |
| Vhod v pokopališko kapelo in sklepnik z ribo |
 |
| Maketa nekdanje mogočne Žičke kartuzije z redovno cerkvijo sv. Janeza Krstnika, velikim in malim križnim hodnikom in 12 hišic, ki so bile povezane z malim križnim hodnikom in stranskim vhodom v cerkev. Vsaka hiška je imela svoj vrt. Ker ob obzidju teče potok, je imela vsaka hišica tudi napeljano tekočo vodo. Tako so redovni menihi živeli na pol puščavniško življenje |
 |
| Del nekdanjega obrambnega obzidja s stolpom v katerem je danes trgovinica z zeliščnimi proizvodi iz Žičke kartuzije |
 |
| Tik ob severni steni cerkve je bila kapiteljska dvorana z oltarjem, kjer se je dvanajst menihov in prior posvetovalo in modrovalo. 😎 |
 |
| Nekdanji obrambni stolp s piramidno streho |
 |
| Domača, naravna, zeliščna lekarna v enem od obnovljenih obrambnih stolpov v Žički kartuziji. |
 |
| Zeliščni napitki in lutka v kartuzijanskem oblačilu |
 |
| Degustacija zeliščnih napitkov v prodajalni Žičke kartuzije |
 |
| Glavni, romanski portal cerkve Marijinega obiskanja v Špitaliču. V luneti je Jagnje s križem. |
 |
| Detajl glavnega portala. Jagnje s križem v luneti |
 |
| Osnova cerkve Marijinega obiskanja je iz konca 12. stoletja. Bila je središče spodnjega samostana, kjer so živeli in delali bratje laiki. Gotska cerkev je edino kar je ostalo od spodnjega samostana Žičke kartuzije. V 19. stoletju so cerkev povišali in dodali zvonik. |
 |
| Lep strešni jahač na cerkvi Marijinega obiskanja v Špitaliču |
 |
| Stranski vhod v cerkev je malo skromnejši. Ima samo en par stebrov s kapiteloma, ki se na vrhu združita v en lok. |
 |
| Župnišče |
 |
| Špital pri Slovenskih Konjicah je razloženo naselje ob potoku Žičnica. V 12. stoletju je bil tu spodnji samostan Žičke kartuzije. Samostanski laični bratje, ki so skrbeli za gospodarski del kartuzije, so imeli tudi bolnišnico, hospital. Od tu ime kraja, Špital. |
