Podsreda, upravno središče Kozjanskega parka

Sprehodili smo se skozi staro trško jedro Podsrede, ki se v pisnih virih omenja že leta 1377. Leži ob reki Bistrici in pod istoimenskim gradom. V svoji zgodovini je dvakrat zgorelo do tal. Vse kar lahko danes vidimo, je zgrajeno po letu 1798, tudi baročna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika.
Na srečo, so graditelji novega trga obdržali srednjeveško zasnovo, ki jo lahko danes občudujemo, v vsej svoji obnovljeni lepoti.
Vzdolž glavne ulice so nanizane enonadstropne hiše, ki so s svojo daljšo stranico obrnjene proti ulici. Na dvoriščni strani hiš pa se nahajajo gospodarska poslopja.
V središču so postavili spomenik v obliki obeliska, posvečen 14-im padlim borcem Kozjanskega odreda. Od tu je tudi lep pogled na barvite kapelice Križevega pota, ki se vije po grebenu hriba Gradišče, ali kot mu pravijo domačini, Stare Svete gore. V Podsredi je tudi upravno središče Kozjanskega parka.
Iz Podsrede nas je pot vodila do zadnje točke našega izleta na Kozjansko, na čudoviti grad Podsreda

Na lepo obnovljeni Sotoškovi domačiji, v starem tršem jedru, v Podsredi je tudi sedež uprave Kozjanskega parka

Spomenik v obliki obeliska in grobnica 14-ih borcev Kozjanskega bataljona, stoji v središču starega trškega jedra Podsrede.

Kot trg, se Podsreda prvič omenja v drugi polovici 14. stoletja. 

Stare Svete gore nad Podsredo in 14 kapelic Križevega pota, ki nas pripelje do cerkve Matere božje sedem žalosti in kapele sv. Ane iz 14. stoletja. 13 kapelic so postavili leta 1834. (tic-kozje.si)

Potonika

Staro trško jedro Podsrede ima status kulturnega spomenika

V svoji zgodovini je Podsredo kar dvakrat zajel požar in uničil večino lesenih hiš. Hiše, ki jih vidimo danes, so nastale po letu 1798.

Značilne trške hiše, ki so z daljšo stranico obrnjene na ulico, na dvoriščni strani pa so gospodarska poslopja, 

Forma viva, na dvorišču uprave Kozjanskega parka v Podsredi

Cerkev sv. Janeza Krstnika kot jo vidimo danes, je bila zgrajena na začetku 19. stoletja

Kamniti portal cerkve sv. Janeza Krstnika

Baroćna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Niši s freskama in baročno okno, nad glavnim vhodom v cerkev

Čudovit pogled z gradu Podsreda, na staro trško jedro Podsrede in na Križev pot.

Kip pesnika, duhovnika in arhivista, Antona Aškerca, ki stoji v Podsredi, kjer je dve leti služboval kot kaplan, je izdelal domačin, iz Hrastja pri Bistrici ob Sotli, Franci Černelič.

Povezano: Kozje, staro trško jedro

Pilštanj

Vir: voden ogled

Gimnazija Antona Aškerca, Ljubljana

Znamenite ljubljanske palače: Cesarsko-kraljeva državna obrtna šola oziroma Aškerčeva gimnazija in srednja šola v Ljubljani.

V začetku letošnjega leta smo si v organizaciji Muzeja za arhitekturo (grad Fužine) in v okviru razstave Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, ogledali znano ljubljansko zgradbo, na Aškerčevi 1. Zgradili so jo leta 1911. kot triletno srednjo šolo, v kateri se je poučevalo v slovenskem jeziku. Bila je prva tovrstna šola na Slovenskem. Šola meri kar 14.500 m2.
Na fasadi šole so razporejeni angeli, ki prikazujejo kaj vse se je na tej šoli poučevalo: lesarstvo, mizarstvo, kiparstvo, kovinarstvo, stavbarstvo, oddelek za vrtnarstvo, šivanje in krojenje in še marsikaj.

Stavba nekdanje Cesarsko-kraljeve državno obrtne šole, je bila postavljena leta 1911. Bila je prva triletna srednja šola na Slovenskem, v kateri je potekal pouk v slovenskem jeziku.

Na stavbi se prepletajo različni slogi, od historizma do renesanse in secesije

Venec na vhodnih vratih. Motiv se večkrat ponovi tudi na fasadi.

Angel in grb Dežele Kranjske

Angel in ljubljanski grb

V preddverju gimnazije, medaljon ljubljanskega župana, ki ima največ zaslug za postavitev šole.

Kamnito stopnišče in ograja z biforo

Stavba nekdanje Cesarsko kraljeve državne obrtne šole, je zgrajena v obliki črk FI, ki sta latinski začetnici cesarja Franca Jožefa I (Franciscum Iosephinum)

Secesijska tla so ohranjena še danes. Motiv rože, gorenjski nagelj

Notranje dvorišče Aškerčeve gimnazije, je nekoč krasil čudovit vrt, ki so ga urejale dijakinje oddelka za vrtnarstvo. Slika visi v eni od pisarn. 

Čudovite zelene fotelje in klubsko mizico, so izdelali dijaki v delavnici takratne Cesarske obrtne  šole

Konferenčna miza in stoli so prav tako delo dijakov. Še danes je pohištvo odlično ohranjeno in krasi ravnateljevo pisarno

Idejo za luč so verjetno dobili pri Plečniku. Prav taka krasi Plečnikovo cerkev, sv. Mihaela, na Barju

Angela se naslanjata na nekdanji ljubljanski mestni grb. detajl na fasadi

Rumena, kvadratna stavba na dvorišču Aškerčeve gimnazije, predstavlja črtico v črki F. V njej je knjižnica in telovadnica

Dolga stavba v kateri so šolske delavnice, predstavlja črko I

Znamenite ljubljanske hiše in palače: SNG Opera in balet

Ljubljana, 25. januar 2014

Po včerajšnjem prvem snežnem dnevu, se je danes Ljubljana kopala v soncu. Da je bil sončen dan še lepši pa so poskrbeli naši športniki: Peter Prevc, prvi v Saporu in prevzem rumene majice, Tina Maze pa prva na smuku v Cortini. Če omenim samo dva izmed mnogih, ki so nas danes razveselili. Na sonce v gospodarstvu bomo še malce počakali.

Današnja, sončna foto zgodba me je popeljala od Plečnikove Stare tehnike, mimo Cesarske obrtne šole pa vse do Karlovških vrat in srednjeveške Rožne ulice, kjer je nekoč France Prešeren spesnil Sonetni venec.

Prva stavba nove slovenske univerze je bila Stara tehnika. Postavili so jo leta 1921 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Stoji ob današnji Aškerčevi cesti. Kip nad vhodnim portalom je kip Genija, kipar Ivan Zajec

Josef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka

Cesarska obrtna šola, danes bolj znana kot Aškerčeva gimnazija, je bila dograjena leta 1911.

Glavni vhod v Emono, ki letos slavi 2000. let od nastanka.

Vhodni portal Fakultete za kemijo

Rimska kloaka, kanalizacija je iz tega dela Emone odvajala odplake vse do Ljubljanice.

Ljubljanske Križanke, na vogalu kip Antona Aškerca

Križevniška soteska, srednjeveška ulica ob Križankah

Plečnikov vhod v stari del Fakultete za arhitekturo

Vrtni paviljon ob Zoisovi palači je delček velikega Zoisovega parka, ki je segal čez današnjo Zoisovo cesto.

Vila na Gallusovem nabrežju

Hiša na Rožni ulici 5 ima na pročelju tablo, ki nas opozarja, da je v njej France Prešeren spesnil tudi Sonetni venec

Kovinski križ, ki je sto let stal na vrhu zvonika cerkve sv. Jakoba.

Levstikov trg z Marijinim znamenjem ob cerkvi sv. Jakoba. Zadaj Karlovška vrata in Rožna ulica