Nedaleč stran od
Moravč stoji na majhnem griču nad vasjo Tuštanj,
grad Tuštanj. Mislim, da je edini grad v
Sloveniji, ki zares živi. S tem mislim, da v gradu živijo njegovi lastniki, ki grad obnavljajo in vzdržujejo. Del gradu, v enem od štirih traktov v nadstropju, je namenjen muzejski zbirki starega pohištva, orodja, slik in čudovitih izdelkov iz stekla in porcelana.
Plošča nad vhodnim portalom nam pove, da je bil grad postavljen leta 1490. Grad kot ga vidimo danes je zasluga grofa Franca Bernarda Lichtenberga. Njegova rodbina je imela grad v lasti od leta 1610. do konca 18.stoletja. Takrat preide v last rodbine Škarja. Leta 1847. postane lastnica Maksimilijana Škarja in od tu naprej se zgodovina gradu bere bolj kot pravljica. Maksimilijana je na sosednjem gradu spoznala vrtnarja
Luko Pirnata. Bil ji je všeč, vrtnar je zelo dobro obvladal nemščino in tako sta si tudi napisala kar precej pisem. Na srečo se jih je veliko ohranilo, tako da so lahko tudi prihodnji rodovi, z njimi pa tudi vsi ostali, izvedeli za to nenavadno ljubezensko zgodbo. Luka in Maksimilijana sta se poročila in srečno živela, ne do konca svojih dni, temveč nekaj manj kot dvajset let. V tem času je podjetni Luka rešil grad propadanja, zgradil je nove hleve in se ukvarjal z živinorejo in poljedeljstvom. Otrok nista imela. Žena je bila precej starejša od njega.
Po Maksimilijanini smrti, je grad Tuštanj, leta 1873. podedoval njen mož Luka Pirnat. Luka se je kmalu zopet poročil in z drugo žena sta imela dve hčerki. Tako Pirnatov rod živi na gradu Tuštanj vse do današnjih dni in vse kaže, da bo še precej časa tako.
Poleg gradu je obvezen ogled kapele sv. Janeza Nepomuka, ki stoji ob glavnem vhodu v grad. Postaviti jo je dal grof Lichtenberg, okoli leta 1725. pa jo je s freskami iz življenja sv. Janeza Nepomuka, poslikal slovenski slikar in freskant
Franc Jelovšek.
Danes na
gradu Tuštanj, na čudovitem arkadnem dvorišču, prirejajo grajske poroke in koncerte pa seveda že omenjene vodene oglede muzejske zbirke.
 |
| Vhod na notranje dvorišče gradu Tuštanj v Moravški dolini. |
 |
| Grba lastnikov gradu Tuštanj in letnica 1490, ko je bil grad zgrajen |
 |
| Grad Tuštanj so zgradili leta 1490. Grof Franc Bernard Lichtenberg, kranjski deželni komisar, je leta 1671. končal z obnovo gradu, ki ga je skoraj v celoti prezidal. Grad ostane v lasti rodbine Lichtenberg vse do leta 1800, ko postane lastnik Ignac Škarja. |
 |
| Sončna ura |
 |
| Z griča, na katerem stoji grad Tuštanj, je lep pogled na okoliške travnike in gozdove |
 |
| Grajsko tihožitje 😎 |
 |
| Arkadno grajsko dvorišče z arkadnim hodnikom v nadstropju in baročnim vodnjakom. Na arkadnem dvorišču danes potekajo poroke in koncerti. |
 |
| Na gradu Tuštanj se je ohranilo precej originalnega pohištva, ki je danes del muzejske zbirke |
 |
| Predalnik |
 |
| Stara družinska fotografija Pirnatovih, ki so lastniki gradu vse od leta 1873, ko je grad, po svoji ženi grofici Maksimilijani Škarja, podedoval vrtnar Luka Pirnat. |
 |
| Del muzejske zbirke na gradu. Sobane z originalnim lesenim podom, pohištvo, beneška ogledala, slike in fotografije nekdanjih lastnikov gradu |
 |
| Lepo ohranjen klavir s kladivci, ki je predhodnik klavirja kot ga poznamo danes. Imenujejo ga tudi Hammerklavier |
 |
| Baročni lestenec |
 |
| V muzejskem delu gradu Tuštanj si lahko ogledamo zbirko steklenih izdelkov in izdelkov iz porcelana. |
 |
| Na gradu so zelo ponosni na zbirko Napoleonovih krožnikov iz porcelana |
 |
| Komoda z nastavkom |
 |
| Med "grajske" je spadal tudi Maks Pirnat, profesor in pisatelj, ki se je rodil na gradu Tuštanj 24. septembra 1875. Na gradu je živel tudi njegov sin z enakim imenom, ki je bil kipar in grafik.Njegova fotografija visi na steni, na levi strani. |
 |
| Beneško ogledalo |
 |
| Baročni črnilnik in gosje pero |
 |
| Na gradu je ohranjenih kar nekaj čudovitih lončenih peči |
 |
| Lesena skrinja |
 |
| Omara, ki se lahko spremeni v pisalno mizo |
 |
| Leseni pripomoček za prenašanje čebeljih panjev |
 |
| Nočna omarica |
 |
| Čudoviti baročni šatulji za nakit |
 |
| Kolovrat |
 |
| Baročna miza in stoli |
 |
| Zbirka gospodinjskih pripomočkov, zadaj pa tudi nekaj orožja in orodja |
 |
| Sestri Škarja. Stoji grofica Maksimilijana, ki se je poročila z vrtnarjem Luko |
 |
| Steklenici iz porcelana |
 |
| Slika trpečega Kristusa iz 17. stoletja |
 |
| Škarje s posebno posodico kamor so ujeli čebeljo matico in jo preselili |
 |
| Leseni strop |
 |
| Vrtnar Luka Pirnat in grofica Maksimilijana Scharia tudi Škarja sta si veliko dopisovala. Kar nekaj teh pisem se je ohranilo in tako so Lukovi potomci izvedeli kako je v tistem času prišlo do poroke med vrtnarjem in grofico. Poročila sta se leta 1853. |
 |
| Lesena skrinjica |
 |
| Prostor v nadstropju je nekoč služil kot kašča. Danes so ga preuredili v dvorano v kateri potekajo tudi poroke |
 |
| Stara lončena peč v novi poročni dvorani |
 |
| Grajski vrt |
 |
| "Grajske" krave na pašniku 💚 |
 |
| Grajski hišni ljubljenček Lumpi v jesenskem dekorju 💛 |
 |
| Oltar v grajski kapeli sv. Janeza Nepomuka. Kapelo je poslikal slovenski baročni slikar in freskant Franc Jelovšek, okoli leta 1725. |
 |
| Jelovškova freska: Nepomuka vržejo v reko Vltavo. Janez Nepomuk je bil duhovnik v Pragi. Ker se je uprl češkemu kralju Vaclavu IV, ki je hotel vzeti Cerkev pod svoje okrilje in si prilastiti njeno premoženje, ga je ta dal vreči v reko Vltavo. Pozneje so dodali še legendo, da je bil Nepomuk spovednik kraljice in da ni hotel kralju izdati njenih grehov, zato so ga vrgli v reko. Bolj znana je ta druga legenda. Kip sv. Nepomuka največkrat najdemo na mostovih. (svetniki.org) |
 |
| Oltarna slika v grajski kapeli sv. Janeza Nepomuka je sto let mlajša od Jelovškovih fresk, ki jo obdajajo. Leta 1825. jo je naslikal Leopold Layer, slikar iz Kranja. |
 |
| Jelovškova freska: Mučenje sv. Janeza Nepomuka |
 |
| Osrednja Jelovškova freska v kupoli, apoteoza oziroma poveličevanje Janeza Nepomuka. Angeli nosijo svetnika v nebo, spremljata ga Kristus in Bog Oče. |
 |
| Nad vhodnimi vrati vzhajajoče sonce in pet zvezdic, ki so tudi atributi sv. Janeza Nepomuka |
 |
| Križev pot v baročni kapeli sv. Janeza Nepomuka je manjši kot tisti, ki jih vidimo v cerkvah. Slike so dimenzije 27 x 20 centimetrov. Bakrorezi so natisnjeni na papir in nalepljeni na steklo. |
 |
| Klopi v kapeli sv. Janeza Nepomuka |
 |
| Dvorišče pred vhodom v grad Tuštanj in čudovita, okoli 350 let stara, platana |
Vir: voden ogled
Leon Lavrič, Odsev blišča Moravških gradov, samozaložba, Moravče, 2004
Wikipedia
