Sprehajalna pot, med Piranom in Fieso

Sonce, morje, narava, živali. Delfinov, v Piranskem zalivu, danes nisem videla, sem pa srečala kar nekaj igrivih kužkov in muc, ki me vedno spravijo v dobro voljo.

Ko Bor (vižla) sreča dalmatinko, je zabava za gledalce zagotovljena :) 

Navadna rdeča špajka (Centranthus ruber), z metuljem

Obala morja je, v dneh pred poletjem, obarvana v rumeno

Cvetoči podporni zid, pod cerkvijo sv. Jurija, v Piranu

Le kakšni podzemni rovi so pod piranskim srednjeveškim obzidjem, sva se spraševala z vižlo :) 

Stopnice do morja, Sprehajalna pot med Piranom in Fieso

Dilema, naj grem plavat ali naj ne grem :) 

Veliko jezero v Fiesi. Nekoč glinokop za tovarno opeke, danes naravni rezervat

Fiesa in sprehajalna pot, ob morju, med Fieso in Piranom

Nekoč je bil v Fiesi počitniški dom za rudarje iz Velenja. Danes je ostal samo še rudarski znak in letnica 1965

Soseda, Veliko jezero in še večje morje

Po stopnicah in mimo mačka, ki je v funkciji kažipota samo občasno, lahko pridemo vse do Strunjana. Pravi kažipot je ob vznožju stopnišča

S polnimi jadri, naprej

Samo še jaz nisem fotografirala cerkve sv. Jurija, s tega mesta. Zdaj je tudi to opravljeno

Moja prva naloga je, da sem prisrčen :)

Si videla tega, kako drvi, kot da nismo na umetniški ulici :)

Kuža in muca, prijatelja, ki skupaj varujeta trgovinico na ulici IX. korpusa, v Piranu


Podobno: Piran z morja

Kozje, staro trško jedro

Kozje, druga postaja našega enodnevnega izleta na Kozjansko. Pisni viri ga prvič omenijo leta 1016, danes pa je sedež občine Kozje, ki leži v osrednjem delu Kozjanskega.
Staro trško jedro Kozjega je majhno a polno naravnih in kulturnih znamenitosti in zanimivosti. Obdajajo ga reka Bistrica, potok Bistri graben, ob katerem je obnovljen stari mlin pa še ribnik imajo. Skratka, tudi za rekreacijo je poskrbljeno.
Poleg omenjenega Kroflnovega mlina, so v Kozjem uredili tudi Muzejsko učilnico z opremo iz časov Kraljevine Jugoslavije. Iz šole smo se odpravili naravnost v zapor, ki je na našo srečo samo del muzejskih zbirk, ki jih ponuja Kozje.
Velja omeniti tudi osrednji trg, pred cerkvijo Marijinega vnebovzetja in ob potoku Bistri graben, na katerem je kar nekaj pomembnih spomenikov. Spomenik padlim v prvi in drugi svetovni vojni, spomenik izgnancem, spominsko obeležje vojne za Slovenijo, na trgu je tudi grobnica padlim borcem.

Ribnik v Kozjem

Ob kozjanskem ribniku

Kozje, staro trško jedro

Hiša z vogalno nišo, s kipom Marije. Hišni portal ima letnico 1833. Nadstropji sta bili nadzidani okoli leta 1930. 

Čudovit gank, obrnjen na dvoriščno stran

Pritlična hiša, s poudarjenimi okenskimi okvirji, okrašenimi z levjimi glavami. Lesena, vhodna vrata so še prvotna. Hiša je bila zgrajena na začetku 20. stoletja

Kozjanski maček se sonči in pozira pa še radoveden je :) 

Ohranjena lizena, na dvonadstropni hiši, iz leta 1850.

Skozi Kozje teče potok Bistri Graben

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni, so postavili leta 1926. Stoji v središču starega trškega jedra.

Dvorec Kozje so zgradili sredi 19. stoletja, na prostoru kjer je od sredine 17. stoletja stala graščina

Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kozje

Zvonik, cerkve Marijinega vnebovzetja, iz 17. stoletja

Spominska plošča, na pročelju cerkve Marijinega vnebovzetja. Johann Anton Schmidt je bil posestnik in trški trgovec

Sončna ura

Spomenik in grobnica, padlim v drugi svetovni vojni. 

V hiši, kjer je bila, od leta 1805. do 1882., prva kozjanska šola, si danes lahko ogledamo muzejsko učilnico, ki jo je avtor Marjan Manček poimenoval, Šola moje mame. 

Detajl, železne peči, ki je vzidana v steno, tako da je lahko ena peč ogrevala dve sosednji celici v kozjanskem zaporu.

Za kuliso starih, obnovljenih hiš, v starem trškem jedru, se skriva stara jetnišnica, ki so jo preuredili v muzej. 

Grb občine Kozje

Cerkev sv. Eme, stoji izven starega trškega jedra in je del romarske poti sv. Eme.


Izlet na Kozjansko: Pilštanj, vasica na Kozjanskem

Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju

Vir: voden ogled

tic-kozje.si

Velikonočnice na Boču

Izleti po Sloveniji. Odpravili smo se na Boč, na ogled velikonočnice, ki je ogrožena in zaščitena naravna znamenitosti Slovenije. Zavarovana rastišča te čudovite rastline, so oblegana od številnih pohodnikov, ki jih občudujejo in fotografirajo.
Boč je 978 metrov visoka gora v Krajinskem parku Boč. Naravne znamenitosti in lepote, so povezane v različne tematske in gozdne učne poti. Na vrhu je razgledni stolp, s katerega se, ob lepem in jasnem vremenu, vidi daleč naokoli.

Velikonočnica na Boču. Velikonočnica je zavarovana kot redka in ogrožena rastlinska vrsta Slovenije

Prav gotovo je velikonočnica največja znamenitost gore Boč, čeprav ne edina. Rastišča, pod Bočem, v bližini Planinskega doma, so zavarovana z leseno ograjo. Kljub temu jih lahko občudujemo in fotografiramo :) 

Velikonočnica je živalsko lepa in živalsko kosmata :) Steblo je na gosto poraščeno z dlačicami, cvet pa je vijolične barve. 

Velikonočnica

Velikonočnica se lahko pohvali tudi s svojim kipim. Na njem je napis: "Ohranimo velikonočnico"

Drevored 

Na koncu drevoreda je spomenik padlim borcem Kozjanskega odreda. 

Povsod je potrebno upoštevati bonton oziroma pravila lepega vedenja

Geološka sestava tal na Boču in širši okolici, je prikazana na stolpcu, pod Bočem

Leseni bivak

Lesena opazovalnica

Lovska koča

Z ograjo varovano rastišče velikonočnice

Boč, preplet travnikov in gozdov, rastlin in živali, pohodniške poti in zanimivosti, tematske in gozdne učne poti. Nič ni čudnega, da ljudje tako množično oblegajo Krajinski park Boč. Lepo je

Črni topol

Baročna cerkvica sv. Miklavža ali sv. Nikolaja, pod Bočem

Planinski dom na Boču in otroško igrišče. Nad njim je na desni strani, razgledni stolp, na levi pa je oddajnik

Na dvorišču Planinskega doma, srečamo prave mačje lepotice

To je moja miza :)

To pa je moja klop, lahko pa prisedeš :)

Povezano:

Cerkev sv. Miklavža

Studenice