Tržič, staro mestno jedro

Tržič, mesto na Gorenjskem, je nastal ob Tržiški Bistrici in potoku Mošenik. Legenda pravi, da je nekoč mesto stalo višje, pod Ljubeljem. Ko se je utrgal zemeljski plaz, so se ljudje prestrašili in zbežali v dolino, kjer so ustanovili mesto Tržič. Tisti, ki so se še malo bolj bali, so zbežali še malo dlje in nastala je Kropa :)
Ljudje so se ukvarjali z obrtjo. Ko danes omenimo Tržič, takoj pomislimo na čevlje, toda tu so se ukvarjali tudi z izdelavo nogavic, imeli so tkalske delavnice in kovačije. O vsem tem tudi danes priča staro mestno jedro, ki je s svojimi portali, železnimi vrati in polknicami, sušilnimi odprtinami na strehah pa še marsikaj se najde, izredno zanimivo in vredno obiska.

Poslikana fasada in lepo obnovljena, na hiši Trg svobode 31. Pravijo ji Perkova hiša

Pogled z grajskega griča na staro mestno jedro Tržiča in zvonik cerkve sv. Andreja

Železna vhodna vrata in baročni kamniti portal Mallyjeve hiše, na Trgu svobode. Karl Mally je bil Nemec in podjetnik, ki je leta 1870. skupaj s poslovnim partnerjem, ustanovil prvo tovarno čevljev v Tržiču.

Hišo na Trgu svobode 9, krasi polkrožna bifora nad glavnim vhodom in reliefi pod okni. V njej so živeli izdelovalci kos, ki so jih imenovali Polci. Kasneje je bila v hiši gostilna, nekaj časa pa tudi sodišče.

Kamniti portal z jonskima stebroma je iz leta 1847.

Hiša na Trgu svobode 11 ima železna polkna, tako kot vse hiše v starem mestnem jedru. Po velikem požaru 1811. so morale imeti vse hiše železna vrata in polkna.

Ena izmed značilnosti tržiških hiš so tudi odprtine za sušenje na strehi. Uporabljali so jih za sušenje kož, platna, lanu in nogavic

Detajl kamnitega portala na Trgu svobode 16, z letnico 1852

Enonadstropna hiša z baročno zasnovo iz sredine 19. stoletja, je bila v lasti bogate tržiške družine Pollak

Staro mestno jedro Tržiča in cerkev sv. Andreja pa tudi pot do Tržiškega muzeja

Hiša na Trgu svobode 23, je bila zgrajena v 18. stoletju. V nizu hiš izstopa s svojim kamnitim balkonom, nad vhodom, ki je podprt s stebri.

Hiša z razgibano fasado in kamnitim portalom, na Trgu svobode 25, je rojstna hiša pesnika in avtorja prvega slovenskega libreta, Janeza Damascena Deva (1732 - 1786)

Tržiški portali, neprecenljivo. Na strehi so vidne odprtine sušilnice

Razkošno členjena fasada, palače na Trgu svobode 26

Cerkev sv. Andreja, v starem mestnem jedru Tržiča. Sedanjo cerkev so postavili leta 1865. V letih od 1871 do 1880. je v cerkvi sv. Andreja, kot kaplan, deloval Jakob Aljaž. Vodil je pevski zbor. Jakob Aljaž je leta 1871. iz nemščine prevedel najbolj znano božično pesem, Sveta noč, ki je bila prav v Tržiču, prvič izvedena v slovenskem jeziku.

Trg svobode 30, kamniti portal z okraski in železna vrata

Čudovita vogalna hiša, na Trgu svobode 30, z vogalnim pomolom, je bila v lasti družine Mally. Tu je živela Hilda Mally z možem, ki je bil profesor in poslanec v Beogradu. Leta 1924. je bil tudi jugoslovanski minister za promet in tako je gospa Hilda postala prva tržiška gospa ministrica :) V tej lepi hiši je dobil prostore prvi vrtec v Tržiču, leta 1900. o čemer priča spominska plošča pri vhodu.

Dvonadstropna hiša, na Trgu svobode 33, je iz 17. stoletja, v 19 stoletju pa so jo predelali. Nad kamnitim portalom je plošča z letnico 1852. in ime lastnika, Vincenc Pollak

Hiša na Koroški cesti v Tržiču. Nad vhodom so železne gavtre in luč obdana s kovinsko zaščito. Lep primer umetnostnega kovaštva, ki je bilo tu razvito

Gorenjske nageljne že malo kje vidiš. Tržiška hiša jih ima, kot lep okras, na fasadi. Ker je veseli december, je tu tudi smrečica :)

Kamniti tržiški portali imajo vklesano letnico in začetnici lastnika

Staro mestno jedro Tržiča s kamnitimi hišami in lopo, ki ima spodnji del zidan, zgornji pa je lesen

Na poti proti Tržiškemu muzeju

Tržič, 1904.

Povezano: Tekčeve jaslice v Tržiču

Vir: Odlična brošura "Sprehod po starem mestnem jedru" - Turistično promocijski in informativni center Tržič, Trg svobode 18

Register nepremične kulturne dediščine

Obnovljena Plečnikova hiša

Na Karunovi 4, v Trnovem, so septembra 2015. odprli prenovljeno Plečnikovo hišo. V pritličju je prodajalna spominkov in novost, stalna Plečnikova razstava s fotografijami iz življenja in z maketami arhitektovih realiziranih del pa tudi tistih, ki so ostala samo v obliki maket.
Jože Plečnik se je, po vrnitvi iz Prage v Ljubljano, leta 1921. za stalno naselil v pritlično hišo, na Karunovi 4, ki jo je leta 1915. kupil njegov brat Andrej. Zamisel je bila, da se v hišo vselijo vsi trije bratje in sestra. Ker je bila hiša za vse premajhna, je Plečnik odkupil še podobno hišo na Karunovi 6 in zasnoval še dvonadstropni prizidek, okrogle oblike, v katerem lahko danes vidimo arhitektovo delovno sobo in bivalni del.
Od skupnega življenja ni bilo nič. Krajši čas je pri njem bival brat Janez, zdravnik in veseljak, navdušen nad klavirjem. Hrup in neprestani obiskovalci, so arhitekta zelo motili in prav kmalu se je brat izselil. Od takrat je Jože Plečnik v hiši bival in delal sam. Imel je vrtnarja, gospodinjo, občasno pa so k njemu prihajali tudi izbrani študenti in z njim delali. Družbo mu je delal tudi njegov kuža Sivko, višavski terier.
Vsekakor, obnovljena Plečnikova hiša je velika pridobitev za Ljubljano in vredna ogleda.

Del korintskega stebra na fasadi Plečnikove hiše

Obnova Plečnikove hiše na Karunovi ulici 4-6. je bila zaključena septembra 2015.

Pritlično hišo na Karunovi 4, je kupil Plečnikov brat Andrej, leta 1915. Arhitekt Jože Plečnik se je vanjo naselil v letu 1921.

Pritlično hišo na Karunovi 6, je arhitekt kupil leta 1928. V njej je v glavnem bival vrtnar s svojo družino, ki je skrbel ta Plečnikov vrt.

Fran Saleški Finžgar in Jože Plečnik, pisatelj, duhovnik in arhitekt, prijatelja in soseda v Trnovem

Med staro hišo in novim prizidkom, je nastal atrij. Okno je obloženo z okroglimi, barvnimi stekli, da ga ne bi kdo slučajno zmotil

Na stropu, v veži Plečnikove hiše, na Karunovi 4, je ohranjen cerkveni znak IHS in letnica 1895

Štukatura na stropu, verjetno je iz istega leta, kot cerkveni znak

V prenovljeni Plečnikovi hiši, so pritličje stare hiše namenili stalni razstavi. Na družinski fotografiji sta arhitektova mama in oče, prvi z leve je arhitekt Jože Plečnik, poleg njega duhovnik Andrej in zdravnik Janez ter sestra Marija.

Meni najljubša fotografija, na stalni razstavi, Jože Plečnik in njegov Višavski terier, Sivko

Leseno stopnišče

Tudi na podestu so lahko fotografije in spomini

Pogled skozi Plečnikovo okno na Trnovsko cerkev, kjer je služboval Fran Saleški Finžgar, pisatelj, duhovnik in njegov prijatelj

Anfora, darilo Josipa Broza Tita, arhitektu Plečniku

Plečnikov stol, na katerem je menda upodobil sebe, okrogla očala, usta, brada :) 

Prva jutranja postaja arhitekta je bila kuhinja in kuhanje kave

Plečnikove bakrene džezve, ki jim je dodal podaljšane ročaje, da se ne bi spekel :) 

Plečnikova spalnica z malce prekratko posteljo, a arhitekta to ni preveč motilo, glavno da služi svojemu namenu :) Njegov črni plašč in klobuk ter vzidana knjižna omara. Zanimiva je luč nad posteljo, ki jo je lahko dvignil ali spustil nižje.

Del kopalnice, ob spalnici in Plečnikovi čevlji. Na omari je rad pustil sporočilo za gospodinjo, kako naj bolj natančno počisti in zakuri. Zaradi njegove pretirane natančnosti, so se sprva gospodinje pogosto menjale :)

Visoka, lončena peč v sobi za druženje. Arhitekt ji je dodal posodo za gretje vode, tako da je bil čaj zelo hitro pripravljen

Plečnikova luč z nogicami, je bila mišljena kot stoječa luč, vendar se je premislil

Pravijo, da Plečnikovi stoli niso prav udobni. Sam arhitekt je bil mnenja, da stol služi za opravljanje dela, ne za uživanje. Za uživanje, pojdi v naravo. Tako je govoril :) 

Pločevinasti umivalnik, pred Plečnikovo delovno sobo, v drugem nadstropju okroglega prizidka

Stranska miza v Plečnikovem ateljeju in glava arhitekta, ki jo je izdelala njegova študentka

Plečnikova, okrogla delovna soba, oblečena v les. Tu je nastajala Plečnikova Ljubljana

Mala nabožna podoba z zanimivim, ogromnim, lesenim okvirjem, na hodniku Plečnikove hiše

Peč v zimskem vrtu je narejena po vzoru ogrevanja v rimski hiši

Nekoč vhodna veža v Plečnikovo hišo

Okrogli prizidek je bil dokončan leta 1925

Lapidarij

Plečnikov zimski vrt je bil končan leta 1930. Krasijo ga štirje jonski stebri in čudovit pogled na vrt. Med drugo svetovno vojno, je tu poučeval tudi svoje študente


Plečnikova Ljubljana: 

Od Plečnikovih zapornic do ...

Navje, spominski park ...

Voden ogled Plečnikove hiše