Obnovljena Plečnikova hiša

Na Karunovi 4, v Trnovem, so septembra 2015. odprli prenovljeno Plečnikovo hišo. V pritličju je prodajalna spominkov in novost, stalna Plečnikova razstava s fotografijami iz življenja in z maketami arhitektovih realiziranih del pa tudi tistih, ki so ostala samo v obliki maket.
Jože Plečnik se je, po vrnitvi iz Prage v Ljubljano, leta 1921. za stalno naselil v pritlično hišo, na Karunovi 4, ki jo je leta 1915. kupil njegov brat Andrej. Zamisel je bila, da se v hišo vselijo vsi trije bratje in sestra. Ker je bila hiša za vse premajhna, je Plečnik odkupil še podobno hišo na Karunovi 6 in zasnoval še dvonadstropni prizidek, okrogle oblike, v katerem lahko danes vidimo arhitektovo delovno sobo in bivalni del.
Od skupnega življenja ni bilo nič. Krajši čas je pri njem bival brat Janez, zdravnik in veseljak, navdušen nad klavirjem. Hrup in neprestani obiskovalci, so arhitekta zelo motili in prav kmalu se je brat izselil. Od takrat je Jože Plečnik v hiši bival in delal sam. Imel je vrtnarja, gospodinjo, občasno pa so k njemu prihajali tudi izbrani študenti in z njim delali. Družbo mu je delal tudi njegov kuža Sivko, višavski terier.
Vsekakor, obnovljena Plečnikova hiša je velika pridobitev za Ljubljano in vredna ogleda.

Del korintskega stebra na fasadi Plečnikove hiše

Obnova Plečnikove hiše na Karunovi ulici 4-6. je bila zaključena septembra 2015.

Pritlično hišo na Karunovi 4, je kupil Plečnikov brat Andrej, leta 1915. Arhitekt Jože Plečnik se je vanjo naselil v letu 1921.

Pritlično hišo na Karunovi 6, je arhitekt kupil leta 1928. V njej je v glavnem bival vrtnar s svojo družino, ki je skrbel ta Plečnikov vrt.

Fran Saleški Finžgar in Jože Plečnik, pisatelj, duhovnik in arhitekt, prijatelja in soseda v Trnovem

Med staro hišo in novim prizidkom, je nastal atrij. Okno je obloženo z okroglimi, barvnimi stekli, da ga ne bi kdo slučajno zmotil

Na stropu, v veži Plečnikove hiše, na Karunovi 4, je ohranjen cerkveni znak IHS in letnica 1895

Štukatura na stropu, verjetno je iz istega leta, kot cerkveni znak

V prenovljeni Plečnikovi hiši, so pritličje stare hiše namenili stalni razstavi. Na družinski fotografiji sta arhitektova mama in oče, prvi z leve je arhitekt Jože Plečnik, poleg njega duhovnik Andrej in zdravnik Janez ter sestra Marija.

Meni najljubša fotografija, na stalni razstavi, Jože Plečnik in njegov Višavski terier, Sivko

Leseno stopnišče

Tudi na podestu so lahko fotografije in spomini

Pogled skozi Plečnikovo okno na Trnovsko cerkev, kjer je služboval Fran Saleški Finžgar, pisatelj, duhovnik in njegov prijatelj

Anfora, darilo Josipa Broza Tita, arhitektu Plečniku

Plečnikov stol, na katerem je menda upodobil sebe, okrogla očala, usta, brada :) 

Prva jutranja postaja arhitekta je bila kuhinja in kuhanje kave

Plečnikove bakrene džezve, ki jim je dodal podaljšane ročaje, da se ne bi spekel :) 

Plečnikova spalnica z malce prekratko posteljo, a arhitekta to ni preveč motilo, glavno da služi svojemu namenu :) Njegov črni plašč in klobuk ter vzidana knjižna omara. Zanimiva je luč nad posteljo, ki jo je lahko dvignil ali spustil nižje.

Del kopalnice, ob spalnici in Plečnikovi čevlji. Na omari je rad pustil sporočilo za gospodinjo, kako naj bolj natančno počisti in zakuri. Zaradi njegove pretirane natančnosti, so se sprva gospodinje pogosto menjale :)

Visoka, lončena peč v sobi za druženje. Arhitekt ji je dodal posodo za gretje vode, tako da je bil čaj zelo hitro pripravljen

Plečnikova luč z nogicami, je bila mišljena kot stoječa luč, vendar se je premislil

Pravijo, da Plečnikovi stoli niso prav udobni. Sam arhitekt je bil mnenja, da stol služi za opravljanje dela, ne za uživanje. Za uživanje, pojdi v naravo. Tako je govoril :) 

Pločevinasti umivalnik, pred Plečnikovo delovno sobo, v drugem nadstropju okroglega prizidka

Stranska miza v Plečnikovem ateljeju in glava arhitekta, ki jo je izdelala njegova študentka

Plečnikova, okrogla delovna soba, oblečena v les. Tu je nastajala Plečnikova Ljubljana

Mala nabožna podoba z zanimivim, ogromnim, lesenim okvirjem, na hodniku Plečnikove hiše

Peč v zimskem vrtu je narejena po vzoru ogrevanja v rimski hiši

Nekoč vhodna veža v Plečnikovo hišo

Okrogli prizidek je bil dokončan leta 1925

Lapidarij

Plečnikov zimski vrt je bil končan leta 1930. Krasijo ga štirje jonski stebri in čudovit pogled na vrt. Med drugo svetovno vojno, je tu poučeval tudi svoje študente


Plečnikova Ljubljana: 

Od Plečnikovih zapornic do ...

Navje, spominski park ...

Voden ogled Plečnikove hiše

Prešernova Ljubljana

Na današnji dan, 8. februarja 1849. je v Kranju umrl, France Prešeren, slovenski pesnik. Rodil se je 3. decembra 1800. v Vrbi, na Gorenjskem. Največji del svojega življenja je preživel v Ljubljani, kjer je obiskoval licej na današnjem Vodnikovem trgu. Ko je na Dunaju končal študij prava, je nadaljeval svoje življenje v Ljubljani.

V Ljubljani se je veliko selil pa tudi delal je na večih koncih, da o družabnem življenju niti ne govorim. V organizaciji TIC Ljubljana, smo se z vodičem in Društvom za ohranjanje kulturne dediščine Skrinjca, odpravili po starem mestnem jedru, po Prešernovih poteh.

Spominska plošča, kiparja Toneta Demšarja, na Krekovem trgu 10. V tej hiši je Prešeren delal v odvetniški pisarni, pri prijatelju Blažu Crobathu, od leta 1836. do 1840.

Palača na Mestnem trgu 17 je bila last trgovca Janeza Aicholzerja. France Prešeren je tukaj nekaj časa živel s svojim mlajšim bratom Jožefom, Danes je v hiši Slovenski gledališki inštitut.

Zelena hiša, ob Ljubljanici, Cankarjevo nabrežje 9, je imela v Prešernovem času, v prvem nadstropju, gostilno, ki se je imenovala Črni Jurij. Sem je pesnik pogosto zahajal, saj je nekaj časa živel v bližnji Ključavničarski ulici.

Skozi vrata, ki so danes na Gornjem trgu, je France Prešeren pogosto stopal, toda ne na tej lokaciji. Vhodni portal je bil na liceju, na današnjem Vodnikovem trgu, kjer se je Prešeren šolal.

Detajl, starih licejskih vrat

Jožef Blaznik je bil Prešernov sodobnik. Na Bregu je imel tiskarno, v kateri so natisnili Prešernove Poezije.

Hiša na Rožni 5 ima spominsko ploščo, ki nam pove kaj je Prešeren tu počel. Živel je v prvem nadstropju hiše, pri svojem stricu

Trnovska cerkev, kjer je Prešeren prvič srečal odraslo Julijo Primic in začetek mnogih pesnitev in verzov, ki jih je posvetil samo njej.

Spominska plošča v spomin Francetu Prešernu, na pročelju Trnovske cerkve

Društvo za oživljanje kulturne dediščine Skrinjca. Tokrat France Prešeren, Primicova Julija, Ana Jelovšek

Kamniti portal na ljubljanskih Križankah, je bil v Prešernovih časih vhod v gostilno Smoletovih, na Ajdovščini. Tja je Prešeren rad zahajal, saj je bil Andrej Smole njegov dober prijatelj, ki mu je prav v njej na rokah, umrl.

Barbova baročna palača, na Gosposki ulici 3, je bila zgrajena 1756. za grofa Jošta Vajkarda Barbo Waxensteina. V palači je nekaj časa domovala tudi Kazina, kamor je zahajal tudi Prešeren

Detajl vrat Barbove palače

Podobno: Vodnikova domačija