Prešernova Ljubljana

Na današnji dan, 8. februarja 1849. je v Kranju umrl, France Prešeren, slovenski pesnik. Rodil se je 3. decembra 1800. v Vrbi, na Gorenjskem. Največji del svojega življenja je preživel v Ljubljani, kjer je obiskoval licej na današnjem Vodnikovem trgu. Ko je na Dunaju končal študij prava, je nadaljeval svoje življenje v Ljubljani.

V Ljubljani se je veliko selil pa tudi delal je na večih koncih, da o družabnem življenju niti ne govorim. V organizaciji TIC Ljubljana, smo se z vodičem in Društvom za ohranjanje kulturne dediščine Skrinjca, odpravili po starem mestnem jedru, po Prešernovih poteh.

Spominska plošča, kiparja Toneta Demšarja, na Krekovem trgu 10. V tej hiši je Prešeren delal v odvetniški pisarni, pri prijatelju Blažu Crobathu, od leta 1836. do 1840.

Palača na Mestnem trgu 17 je bila last trgovca Janeza Aicholzerja. France Prešeren je tukaj nekaj časa živel s svojim mlajšim bratom Jožefom, Danes je v hiši Slovenski gledališki inštitut.

Zelena hiša, ob Ljubljanici, Cankarjevo nabrežje 9, je imela v Prešernovem času, v prvem nadstropju, gostilno, ki se je imenovala Črni Jurij. Sem je pesnik pogosto zahajal, saj je nekaj časa živel v bližnji Ključavničarski ulici.

Skozi vrata, ki so danes na Gornjem trgu, je France Prešeren pogosto stopal, toda ne na tej lokaciji. Vhodni portal je bil na liceju, na današnjem Vodnikovem trgu, kjer se je Prešeren šolal.

Detajl, starih licejskih vrat

Jožef Blaznik je bil Prešernov sodobnik. Na Bregu je imel tiskarno, v kateri so natisnili Prešernove Poezije.

Hiša na Rožni 5 ima spominsko ploščo, ki nam pove kaj je Prešeren tu počel. Živel je v prvem nadstropju hiše, pri svojem stricu

Trnovska cerkev, kjer je Prešeren prvič srečal odraslo Julijo Primic in začetek mnogih pesnitev in verzov, ki jih je posvetil samo njej.

Spominska plošča v spomin Francetu Prešernu, na pročelju Trnovske cerkve

Društvo za oživljanje kulturne dediščine Skrinjca. Tokrat France Prešeren, Primicova Julija, Ana Jelovšek

Kamniti portal na ljubljanskih Križankah, je bil v Prešernovih časih vhod v gostilno Smoletovih, na Ajdovščini. Tja je Prešeren rad zahajal, saj je bil Andrej Smole njegov dober prijatelj, ki mu je prav v njej na rokah, umrl.

Barbova baročna palača, na Gosposki ulici 3, je bila zgrajena 1756. za grofa Jošta Vajkarda Barbo Waxensteina. V palači je nekaj časa domovala tudi Kazina, kamor je zahajal tudi Prešeren

Detajl vrat Barbove palače

Podobno: Vodnikova domačija

Ljubljana, 21. september 2013

 Znamenitosti Ljubljane: Vurnikov Sokolski dom, cerkev Srca Jezusovega na Taboru, dediščina industrijske arhitekture, Šubičeva večstanovanjska hiša na Miklošičevi, Krekov trg z vodnjakom in stolpom ... pa indijansko poletje v Ljubljani.

Vodnjak na Taboru, delo kiparja Franceta Rotarja

Fasada hiše na Taboru v znamenju knjig, v parku Tabor je čez poletje tudi knjižnica pod krošnjami

Gotska cerkev Srca Jezusovega na Taboru, je bila postavljena leta 1882. Fasada cerkve je iz žgane opeke, enako kot samostan, ki je v njenem sklopu.

Najbolj znamenita stavba na Taboru in po mojem mnenju tudi najlepša je Sokolski dom, arhitekta Ivana Vurnika. Postavili so jo leta 1926. za potrebe telovadnega društva Sokol. Pročelje je polno nenavadnega okrasja, s katerim je arhitekt poskusil poiskati narodni slog.

Zgradba Slovenskih železnic na vogalu Slomškove in Kolodvorske ulice

Več stanovanjska palača na vogalu Miklošičeve in Slomškove ulice, zaključuje niz zgradb ob Miklošičevi ulici, ki jih je zasnoval oče ljubljanskega nebotičnika, arhitekt Vladimir Šubic

Simpatična hiška na Mali ulici ima na kovinskem stojalu letnico 1900. Postavili so jo kot ljubljansko javno kopališče, danes pa so v njej uredili mestno igrišče za otroke.

Vodnjak na Krekovem trgu, ki ga natančno pregledujeta mlada raziskovalca, je spodnji del vodnjaka, ki stoji na koncu Brega, ob Ljubljanici. Zgradba za vodnjakom je nadškofijski arhiv in teološka fakulteta

Stolp na Krekovem trgu, tik ob vzpenjači na Ljubljanski grad, je del obzidja srednjeveškega Mestnega trga.

Ljubljana, 20. september 2013

Lep, sončen dan na pragu jeseni, je ravno pravi za foto sprehod. Poraz naših fantov proti Franciji na evropskem prvenstvu v košarki, smo preboleli in zopet veselo posedamo ob Ljubljanici. Na Pogačarjevem trgu, med ljubljansko stolnico in Plečnikovo tržnico, se odvija kulinarična prireditev "Odprta kuhna", kjer ponujajo slovenske in tuje jedi.

Živi kip na Stritarjevi ulici

Skladatelj Gustav Mahler je na začetku svoje glasbene poti služboval in živel v Ljubljani. Njegov spomenik stoji na Dvornem trgu, med Ljubljanico in Deželnim dvorcem

Gledališka stolba ob Slovenski filharmoniji, povezuje Kongresni trg z Ljubljanico. Ureditev arhitekta Jožeta Plečnika

Vodnjak s kipom dekleta z vrčem stoji na Ribjem trgu. Prvotno je stal pri Tivolskem gradu. V hiši na levi, Ribji trg 2 pa je živel pisec prve slovenske knjige, Primož Trubar.

Čudovit portal ljubljanskega semenišča, ki je delo slovenskega kiparja Luke Misleja.

Kip prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika stoji na Vodnikovem trgu kjer je danes osrednja ljubljanska tržnica, nekoč pa je za kipom stalo semenišče.

Najnovejša pridobitev Ljubljane je pitnik v obliki kenguruja, stoji pa na Krekovem trgu, ob vznožju vzpenjače na Ljubljanski grad

A ni čudovita? Pehtranova potica, ki so jo danes ponujali na Pogačarjevem trgu, na prireditvi Odprta kuhna.

Pokal za zmagovalca Evropskega prvenstva v košarki 2013

Podobno: 8. Otroški bazar