Cerkev sv. Ignacija v Gorici

Cerkev sv. Ignacija v Gorici, so zgradili jezuiti, ki so v mesto prišli iz Gradca, na povabilo nadvojvode Ferdinanda, kot nekakšna protiutež protestantom, ki so tu pridigali. Med njimi je bil tudi Primož Trubar. Cerkev so začeli graditi leta 1654. Do posvetitve je minilo kar nekaj desetletij. Leta 1767. jo je posvetil prvi goriški nadškof Karel Mihael Attems. S tem cerkev še ni bila dokončana. Nadaljevalo se je z izdelavo notranje cerkvene opreme, kot so oltarji, kipi in slike. Zadnje dejanje je bilo dokončanje razgibanega baročnega pročelja cerkve in dveh zvonikov, ki ju zaključujeta čebulasti strehi.
Današnja baročna cerkev ima eno ladjo, v njej so na vsaki strani po tri kapele z baročnimi stranskimi oltarji. Ti so bili izdelani sredi 18. stoletja. Prezbiterij krasi tabernakeljski oltar in iluzionistična freska. Mogočna cerkev je vredna ogleda. Stoji ob nekdanjem Travniku, danes trg - piazza Vittoria. Na trgu pred cerkvijo se odvijajo različne prireditve in sejmi. Priložnost za ogled cerkve v Gorici bo že ob prihajajočem veselem decembru. 🎅

Jezuitska cerkev sv. Ignacija. Graditi so jo začeli leta 1654, posvečena pa je bila leta 1767. Razgibano pročelje so dokončali precej pozneje, leta 1721 in je delo Krištofa Tauscha. Tudi kipi v nišah so njegovo delo. Osrednji je kip sv. Ignacija, na desni je sv. Janez Krstnik, na levi pa sv. Jožef. 

Glavni vhod v cerkev sv. Ignacija. Pročelje cerkve so jezuiti dokončali v letu 1721. Delo je opravil Krištof Tausch (1673-1731) . Njegovo delo so tudi trije kipi v nišah nad vhodi in zvonika s čebulnim zaključkom. Nad glavnim vhodom je kip sv. Ignacija (1491-1556). Ignacij Lojolski, vitez iz Baskije, je bil ustanovitelj jezuitov. (svetniki.org) 

Poslikava spodnje strani kora. Sv. Cecilija, zavetnica glasbenikov, pevcev in izdelovalcev orgel. Zato jo največkrat upodobijo pri igranju na orgle. 

Notranjost baročne cerkve sv. Ignacija. Enoladijska cerkev z obokanim stropom ima tabernakeljski glavni oltar, na vsaki strani po tri kapele z baročnimi oltarji. Oltarji so iz druge polovice 18. stoletja. Iluzionistična freska, na steni za oltarjem, naj bi bila delo Krištofa Tauscha. Dokončal jo je leta 1721. Od takrat je bila, zaradi poškodb v prvi svetovni vojni, večkrat restavrirana.

Banjasto obokan strop je bogato poslikan

Stranska kapela sv. Barbare. Na oltarni sliki je upodobljena s kelihom in mečem. Oltar. iz črnega in belega marmorja je izdelal Rafaelle Pich leta 1861.

Dve stranski kapeli, baročna prižnica in matronej nad kapelami.

Tabernakeljski glavni oltar je izdelan iz večbarvnega marmorja. Leta 1716. je zamenjal prejšnjega, ki je bil lesen. Avtor umetnine je Pasquale Lazzarini (1667. Benetke - 1731. Gorica), Na tabernaklju je kip Marije z detetom. Ob njima so štirje evangelisti. Levo sta sv. Marko in sv. Luka, na desni strani pa sv. Matej in sv. Janez. Štirje mogočni kipi predstavljajo jezuite z njihovimi atributi: sv. Alojzij Gonzaga, Ignacij Loyola, Frančišek Borgia in Stanislav Kostka z Jezuščkom.

Poslikava stene v prezbiteriju

Poslikava stene v prezbiteriju

Kapela z baročnim, večbarvnim marmornim oltarjem sv. Jožefa. Stranski oltar je podarila plemiška družina Kobenzl

Poslikava banjastega stropa v stranski kapeli sv. Jožefa. Na vrhu oltarja je grb plemiške družine Kobenzl

Nagrobna plošča s plemiškim grbom

Stranski baročni oltar sv. Križa z oltarno sliko Snemanje s križa.

Bogato poslikan obok stranske kapele sv. Križa

Baročna prižnica

Detajl spovednice

Kamniti kropilnik na stebru

Leseno razpelo

Relief Antona Padovanskega z režo za darove

Darovi za sv. Antona Padovanskega

Neptunov vodnjak na trgu - piazza Vittoria in cerkev sv. Ignacija v Gorici


Povezano:

Gorica - Gorizia

Goriški grad

Vir: 3.comune.gorizia.it

Gruberjeva palača

Gabriel Gruber se je rodil na Dunaju, 6. maja 1740., umrl pa je v Rusiji, Sankt Peterburg, 26. marca 1805. Bil je jezuit, profesor na jezuitski gimnaziji, hidrotehnik in arhitekt. Leta 1769. je prišel v Ljubljano in nam zapustil neprecenljivo kulturno in tehnično dediščino. Kot hidrotehnik je zgradil Gruberjev prekop, ki je zajezil poplave na Ljubljanskem barju in v Ljubljani. Kot arhitekt pa je zgradil, med leti 1773 do 1777.,čudovito palačo, ob Ljubljanici, ki jo je v celoti sam financiral, v njej pa je ustanovil svojo šolo za hidravliko in mehaniko. Baročna palača je bila tudi njegov dom, v njej je bil tudi internat za dijake.

V Gruberjevi palači danes domuje Arhiv Republike Slovenije. Občasno prirejajo vodstvo po palači.

Spominska plošča Gabrielu Gruberju. Na levi Levstikov trg.

V Gruberjevi palači je bila šola za hidravliko in internat ter stanovanje za ravnatelja

Gruber je palačo gradil v letih od 1773. do 1777. V celoti jo uje financiral sam.

Vhodni portal v Gruberjevo palačo, na Zvezdarski ulici, z rokokojskim okrasjem na vrhu

Bogato štukaturno okrasje na stropu palače

Ovalno stopnišče Gruberjeve palače je prav tako okrašeno s štukaturo

Dvoriščna stran Gruberjeve palače

Poslikan strop kapele s pozlačeno štukaturo

Vhodna vrata v kapelico, ki je še danes lepo ohranjena. Nahaja se v prvem nadstropju palače, predvidevajo, da je bilo v sosednjih prostorih stanovanje Gabriela Gruberja.

Pozlačena štukatura kapelice v Gruberjevi palači

Oltar v kapeli

Ena od številnih dvoran Gruberjeve palače

Del ohranjenega, prvotnega stropa Gruberjeve palače v eni od dvora

Gruberjeve skice

Strop v eni od dvoran Gruberjeve palače. Danes je tu čitalnica.

Bogato okrasje na stopnišču

Strop stopnišča Gruberjeve palače. Alegorija trgovine, obrti in tehnike

Kovinska vrata vodijo iz glavne veže na ovalno stopnišče

Vir: dedi.si

vodstvo po palači

Znamenite ljubljanske zgradbe: SNG Opera in balet

Stara mestna elektrarna

Grad Fužine - Muzej za arhitekturo in oblikovanje

Preden je grad Fužine postal dom Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je minilo kar nekaj stoletij, v katerih je ta čudoviti renesančni grad doživel vzpone in padce. Okoli leta 1528. ga je dal zgraditi Vid Khisl. Grad stoji ob Ljubljanici, kjer so bili takrat na reki slapovi. Zgrajen je bil kot bivališče za družino, imel pa je tudi obrambni značaj pred Turki in drugimi napadalci. Obkrožen je bil z jarkom, imel je tudi dvižni most ter štiri vogalne stolpe.

Danes v grad Fužine vodi kamnit most, ki so ga postavili čez obrambni jarek. Pred vhodom stoji emblem z viteško opremo

Spominska plošča nad vhodom, z grbi Janeza Khisla in njegovih dveh žena. Janez Khisel je bil velik podpornik slovenskih protestantov. Bil je v stiku s Primožem Trubarjem in Jurijem Dalmatinom. Pri slednjem je naročil prevod knjige Jezus Sirah. Rokopis je uporabljala samo družina, vse do leta 1575. ko jo natisne tiskar Janez Mandelc.

Na tem mestu Ljubljanice so bili nekdaj slapovi, ki pa jih je uničil umetno zgrajen jez. Slapovi so namreč ovirali plovbo po reki. Družina Khisl je na gradu Fužine odlično gospodarila celo stoletje. Ustanovili so mlin, fužine, steklarno, kovačije, ukvarjali so se tudi s trgovino in kmetijstvom. Bili so veliki podporniki slovenske protestantske knjige. Za potrebe tiskarne, so v bližini gradu spremenili mlin v papirnico, ki je bila prva na slovenskih tleh.

Pogled v Viteško dvorano in nekaj prvotne ohranjene poslikave, o kateri govori tudi Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Grad naj bi bil v celoti poslikan s freskami, ki so jih prebelili v novejšem času, ko so grad uporabili kot stanovanja za delavce papirnice Vevče.

Delno ohranjena freska, sveti trije kralji, v kapelici, ki se nahaja v osrednjem vhodnem stolpu.

Poslikava stropa v kapelici se je kar dobro ohranila. V gradu so bila po vojni stanovanja in stanovalci so v visoki kapeli znižali strop. Tako so se freske nad umetnim stropom ohranile, tiste pod njim pa so prepleskali z belo barvo. 

Po zatonu družine Khisl, dobijo grad Fužine jezuiti. Grad uporabljajo bolj kot počitniško destinacijo, pobirajo prihodke, za grad pa prav nič ne skrbijo in njegova lepota je v njihovem času precej zbledela.

Tudi prvotni strop v stanovski dvorani je bil lesen in kot piše Valvasor, v celoti poslikan.

Freske v gradu so prikazovale tudi življenje na Ljubljanici.

Na gradu Fužine oziroma v Muzeju arhitekture in oblikovanja bo vse do 23. marca 2014. na ogled zanimiva in ogleda vredna razstava Arhitektura 19. stoletja na slovenskem.

Med tistimi, ki so za grad Fužine dobro skrbeli je bil tudi Fidelis Terpinc, ki je grad kupil na dražbi, leta 1825. ko je bil še zelo mlad, a tudi zelo podjeten fant. Rodil se je v Kranju, kot sin bogatega trgovca. V Ljubljani in okolici je odpiral obrtna in industrijska podjetja, ukvarjal se je tudi s kmetijstvom. Bil je začetnik slamnikarske obrti, na domžalskem koncu. Ustanovil je tovarno za sukno, ki jo poznamo kot Pletenina, na Zaloški cesti, ki je danes ni več. Ustanovil je papirnico v Goričanah in še bi lahko naštevali. Z ženo sta bila velika podpornika slikarske umetnosti in na gradu Fužine sta ustvarila kar veliko umetniško zbirko slikarjev kot so Ivana Kobilca, Janez Šubic in Matevža Langusa.

Vir: voden ogled v organizaciji MAO
Branko Reisp, Grad Fužine (Založba Obzorja Maribor, 1991)

Podobno: arhitektura 19. stoletja Predsedniška palača