Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah

Na robu starega mestnega jedra Slovenskih Konjic, stoji v osnovi iz 13. stoletja, nadžupnijska cerkev sv. Jurija. Najstarejši del cerkve je današnja glavna ladja in zvonik. Strop je bil prvotno raven in lesen. Za današnje gotske oboke se lahko zahvalimo konjiškemu nadžupniku Valentinu Fabriju, ki je deloval v konjiški fari med leti 1482 do 1509. V tem času je iz romanske cerkve ustvaril gotsko umetnino in jo dal tudi poslikati. Žal se od teh poslikav ni ohranilo prav veliko. Na enem od sklepnikov je še ohranjen njegov grb na katerem sta kladivo in nakovalo. Glavni oltar v prezbiteriju je posvečen sv. Juriju. Nekoliko kasneje so prizidali stransko ladjo, v kateri je črni oltar sv. Križa iz leta 1713. Najmlajši del cerkve je baročna roženvenska kapela s tremi oltarji in freskami, ki jih je ustvaril slovenski baročni slikar Jožef Lerchinger, rojen leta 1720. v Rogatcu. Freske so nastale sredi 18. stoletja.

Zaključek kamnitega rebra v stranski ladji

Gotska cerkev sv. Jurija stoji na koncu Starega trga v Slovenskih Konjicah

Najstarejši del cerkve sv. Jurija je glavna ladja. Zgrajena v 12. ali 13. stoletju. Iz tega časa je tudi zvonik. Kasneje so prizidali stransko ladjo in sredi 18. stoletja še baročno Rožnovensko kapelo. 

Glavni oltar v prezbiteriju posvečen sv. Juriju. 

Poslikan in zvezdasto obokan strop

Rebrasto obokan strop v glavni ladji. Nekatera polja so poslikana s cvetličnim motivom. Posebnost oboka v konjiški cerkvi so rebra, ki rastejo iz kapitelov in se odsekano končajo v prostoru. Desno spodaj.

Sklepnik z grbom nadžupnika Valentina Fabrija. Na grbu sta kladivo in nakovalo. Cerkev so obokali konec 15. stoletja, pred tem je imela raven lesen strop. 

V stranski ladji stoji črni marmorni oltar sv. Križa. Nastal je okoli leta 1713.

Detajl stranskega oltarja sv. Križa

Današnje orgle so iz leta 1959. Izdelali so jih v orglarski delavnici Franca Jenka, v ljubljanskem Šentvidu.

Rebrasto obokan strop s sklepnikom v obliki ščita

Križev pot

Križani, leseno razpelo

Kupola v baročni Rožnovenski kapeli. Kapelo je poslikal slovenski baročni slikar Jožef Anton Lerchinger, ki se je rodil okoli leta 1720. v Rogatcu. Poslikal je kar nekaj cerkva na Štajerskem, med drugim tudi kapelo v samostanski cerkvi v Olimju.

Glavni Rožnovenski oltar je delo furlanskega slikarja in rezbarja Tomaža Fantonija iz leta 1887. 

Nagrobna plošča konjiškega prošta Valentina Fabrija. V spodnjem desnem kotu je njegov grb s kladivom in nakovalom. 

Lerchingerjeva freska v Roženvenski kapeli s personifikacijo pomladi

Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah in mogočno župnišče. Na dvorišču je "jumbo" pirh poslikan z zmajem, ki ga je pokončal Jurij in tako rešil mesto in predvsem mlada dekleta, ki jih je zmaj vsako leto zahteval, da ne bi poplavil mesta. Zdaj vemo tudi za čas, kdaj smo obiskali Slovenske Konjice 😊

Portal konjiškega župnišča. 

Nad župnijskim portalom je grb in nad njim v relief ujeta podoba nekdanjega konjiškega župnika Marka Gonana. Med leti 1625 do 1635 je dal prezidati in povečati župnišče, kar je zapisano tudi na plošči, na kateri je tudi njegov grb. 

Valentin Fabri je svojo duhovniško službo v Konjicah nastopil okoli leta 1480. Kmalu po tem se je lotil tudi prezidave in utrditve župnišča. Ker Konjice niso bile utrjene, so se ljudje ob nevarnostih zatekali v župnišče.

Detajl pročelja cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Plošča z vinsko trto je del nekdanjega rimskega spomenika.

Antični nagrobnik (stela) iz 4. stoletja. Stoji v niši obzidja, za cerkvijo.


Povezano:

Slovenske Konjice. Evropska destinacija odličnosti 2017.

Vir:
Voden ogled
slovenskekonjice.wordpress.com
Emilijan Cevc, Poznogotska plastika na Slovenskem, Slovenska matica Ljubljana, 1970
Wikipedija

Cerkev sv. Štefana v Postojni

Baročna cerkev sv. Štefana stoji v središču starega mestnega jedra Postojne, na manjši vzpetini, kjer je bilo nekoč pokopališče. Zgradili so jo leta 1777, o čemer priča tudi letnica na vhodnem portalu. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Leopold Hofer.
Cerkev je v 19. stoletju prizadel požar, tako da je današnja predelana in na novo opremljena. Enoladijska cerkev z glavnim oltarjem, ki je posvečen sv. Štefanu, zavetniku konj. Poleg glavnega ima cerkev tudi dva stranska oltarja. Vsi so delo Janeza Vurnika iz Radovljice in Matije Tomca, ki je imel svojo delavnico v Šentvidu pri Ljubljani. V štirih rahlo zaokroženih nišah so lepo prilegajoče se spovednice. Vsako krasi oljna slika slikarja Janeza Wolfa. Na slikah so upodobljeni: sv. Katarina, sv. Kralj David, sv. Peter in sv. Magdalena.
Kupoli prezbiterija in ladje sta bogato poslikani. V prezbiteriju sv. Trojica in medaljoni z evangelisti. Kupola ladje pa je poslikana s prizori iz življenja sv. Štefana, v medaljonih lahko prepoznamo sv. Danijela z levi, sv. Katarino, sv. Antona Padovanskega in sv. Andreja s križem.
Velja se sprehoditi tudi do pokopališča, ki je nedaleč stran, ob Tržaški cesti in si ogledati baročno grobnico veleposestniške družine Jurca.

Cerkev sv. Štefana v Postojni so zgradili leta 1777. po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja (1749-1797). V 19. stoletju je cerkev prizadel požar, tako da so jo nekoliko predelali, dobila pa je tudi novo opremo.

Baročna cerkev posvečena sv. Štefanu, zavetniku konj. Tudi to kaže kako velik pomen za kraj je imelo furmanstvo in seveda konji. Pred cerkvijo stoji doprsni kip sv. papeža Janeza Pavla II

Glavni, kamniti portal cerkve sv. Štefana, z letnico 1777.

Okno obdano s pilastri, nad glavnim portalom. Kamniti okenski okvir, slednjega posnema.

Enoladijska, baročna cerkev sv. Štefana z glavnim oltarjem, ki je posvečen sv. Štefanu. Ob straneh se v štirih, rahlo zaokroženih nišah lepo prilegajo spovednice.

Božje jagnje

Baročni kropilnik

Kupola ladje je poslikana s prizori iz življenja sv. Štefana.

Poleg prizorov iz življenja sv. Štefana, so na oboku ladje, v medaljonih, naslikani sv. Danijel, prerok, ki je največkrat upodobljen z levi, sv. Katarina, sv. Anton Padovanski in  sv. Andrej.

Oljna slika sv. Magdalene je delo slikarja Janeza Wolfa (1825-1884)

Najstarejša je oltarna slika sv. Frančiška Asiškega, v stranski kapeli, delo slikarja Andreja Herrleina (1739. Wurzburg - 1817. Ljubljana). Kamnita kipa predstavljata sv. Tomaža Akvinskega in sv. Antona Puščavnika.

V kupoli prezbiterija je naslikana Sveta Trojica, v medaljonih pa štirje evangelisti. Vse stenske poslikave so delo italijanskega slikarja Domenica Fabrisa. Cerkev je poslikal med leti 1876 do 1879.

Orgle z baročno omaro in vhodna lopa

Sv. Kralj David, oljna slika slikarja Janeza Wolfa

Oba stranska oltarja sta iz sredine 19. stoletja. Mojstra sta bila Janez Vurnik iz Radovljice in Matija Tomc, ki je imel delavnico v ljubljanskem Šentvidu.

Glavni oltar s kipom sv. Štefana

Korna ograja

Sv. Marija Magdalena upodobljena s hudičevo glavo v rokah. 

Obokan in poslikan predprostor, pod korom in omara za knjige.

Župnišče z dvoramnim kamnitim stopniščem

Nagrobna plošča in grb družine Nicoletti.

Kapela sv. Lazarja z zvonikom, na pokopališču v Postojni, je bila zgrajena leta 1853. 

Kapela s kupolo je zadnji dom družine Jurca. Zgrajena leta 1910.

Relief na kapeli sv. Lazarja



Povezano:

Postojna ni samo Postojnska jama

Vir: Drago Kolenc, Kraji, kjer je prepih doma

Cerkev sv. Martina na Ponikvi

Baročna župnijska cerkev sv. Martina, stoji ob robu Ponikve, na majhni vzpetini, od koder je lep pogled na okoliške vzpetinice, travnike in polja, po katerih se je kot otrok podil tudi Anton Martin Slomšek.
Cerkev kot jo vidimo danes, je bila zgrajena med leti 1732. do 1740. Cerkev je bogata z opremo. Ima glavni oltar, nekaj stranskih, čudovito baročno prižnico pa še marsikaj. Vse je bogato opremljeno s kipi svetnikov, angelov, z reliefi. Mojstri so bili rezbarji in kiparji iz družine Mersi, iz Rogatca. Večino opreme pa je izdelal Janez Jurij Mersi, ki se je preselil v Slovenj Gradec in pustil velik pečat v cerkvah na Štajerskem.
Tudi poslikava, ponkovške cerkve, ne zaostaja za opremo. Cerkev je poslikal slikar, Jakob Brollo in je pravi magnet, ne samo za umetnostne zgodovinarje, ampak tudi za ljubitelje vsega lepega.

Kupolo cerkve sv. Martina, je poslikal Jakob Brollo

Baročna prižnica iz leta 1771. je delo baročnega kiparja in rezbarja, Janeza Jurija Mersija

Prižnica sloni na rokah angela, na njenem obodu pa so kipi štirih evangelistov. Med njimi so reliefi, prizori iz Kristusovega življenja.

Na baldahinu prižnice, je kipar upodobil Jezusa v templju

Tudi ograja stopnišča, ki vodi do prižnice, je bogato okrašena z reliefi.

Angel, ki nosi prižnico, je obut v gladiatorke 😊

Glavni oltar, župnijske cerkve sv. Martina. V osrednji niši je kip sv. Martina. Oltar datira v leto 1758. in je delo kiparja in rezbarja iz Slovenj Gradca, Janeza Jurija Mersija

Tabernakelj z baldahinom, angeli in oltarna miza ali menza, na kateri so upodobljene duše v vicah, ki jih obdajajo plameni. Kot odrešitelj se jim približuje Kristus s skupino svetnikov

Stranski oltar Marije Sedem Žalosti in Božji grob

Stranski oltar, posvečen sv. Antonu Puščavniku

Desni stranski oltar je posvečen Kristusovem trpljenju. Kristus priklenjen k stebru

Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverija

Stranski oltar, posvečen Kraljici rožnega venca

Kip Antona Martina Slomška

Baročna, stenska ura, ki jo hranijo v ponkovški cerkvi, naj bi bila last škofa, Antona Martina Slomška. Napis ob uri, citiram: "Baročna stenska ura. Ta baročna ura je iz zbirke akademika dr. Kambiča. Po ustnem izročilu, Jakoba Sokliča, je bila ura last škofa A. M. Slomška. Slomškovi rojstni župniji Ponikvi jo poklanja prva dama slovenske opere ga. Vilma Bukovec Kambič."

Krstilnica v ponkovski cerkvi, kjer je bil krščen tudi Anton Slomšek

Kor z orglami in del stropne poslikave

Zakristijska omara iz leta 1740.

Spovednica

Poslikava, na stropu, pod korom

Notranjost ponkovške cerkve je poslikal slikar, Jakob Brollo iz Gemone, konec 19. stoletja

Baročna župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi je tudi pomemben kulturni spomenik. Cerkev kot jo lahko vidimo danes, je bila postavljena med leti 1732. do 1740. Zanimivo je, da so zidove nove cerkve postavili kar okoli stare, v kateri so lahko nemoteno opravljali bogoslužje. Ko so novo cerkev zgradili, so notranjo staro cerkev, podrli.

Prezbiterij z zunanje strani. 

Manjša strešica, krita s skrilavci

Vir: Ivan Stopar, Slomškova Ponikva, Mohorjeva družba Celje, 1990

Povezano: Slomškova Ponikva

Velikonočnice na Boču

Cerkev sv. Miklavža na Boču

Studenice, vasica ob vznožju Boča